Tanja Fajnik Milakovič
Kako živimo danes v Sloveniji, 30 let od osamosvojitve? Vsi statistični kazalniki kažejo, da se je v zadnjih treh desetletjih standard zviševal. S povprečno plačo si lahko danes privoščimo več kot leta 1991.
Povprečne neto plače so se najbolj dvignile takoj po osamosvojitvi. Leta 1992 je bila povprečna neto plača za skoraj 200 odstotkov višja kot leta 1991. Samo leto pozneje se je v primerjavi z letom 1992 zvišala še za dobrih 50 odstotkov. Po tem se je rast plač začela upočasnjevati.
Na nekoliko slabšem od zaposlenih so bili upokojenci, ki se jim je standard zaradi počasnejše rasti pokojnin dvigoval počasneje. V letu 1991 je povprečna mesečna neto plača znašala, preračunano, 43 evrov, leta 2020 pa 1209 evrov ali kar 2706 odstotkov več. Kaj pa pokojnina? Povprečna pokojnina je leta 1991 znašala 33 evrov, decembra lani pa 687,8 evra.
Za povprečno plačo 80 odstotkov več goriva
Razliko v višini povprečne plače najbolje ponazorimo s tem, koliko smo lahko s tem denarjem kupili v letu 1991 in koliko danes. Na primer: kruha smo lahko v letu 1991 s povprečno mesečno neto plačo kupili 397 kilogramov, največ (571 kilogramov) kruha smo lahko kupili leta 1997, najmanj (389 kilogramov) pa leta 2002. Leta 2020 smo za povprečno mesečno plačo lahko kupili 449 kilogramov kruha (13 odstotkov več kot leta 1991). Kave (klasične) smo lahko s povprečno mesečno neto plačo v letu 1991 kupili 36 kilogramov, v letu 2020 pa 134 kilogramov oziroma skoraj štirikrat toliko. Leta 1991 je povprečna mesečna neto plača zadostovala za 17 obiskov ženskega frizerja, leta 2020 pa za 36 obiskov. Cene so od osamosvojitve naraščale počasneje od plač, najbolj so poskočile ob uvedbi evra. Če za primer pogledamo ceno kruha: leta 1991 je bilo treba za kilogram odšteti 0,11 evra, leta 2020 pa je bila povprečna cena kilograma kruha 2,42 evra, kar je za 2100 odstotkov več.
V letu 1991 je preračunana povprečna mesečna neto plača znašala komaj 43 evrov, leta 2020 pa 1209 evrov
Kadilci si lahko danes s povprečno plačo privoščijo skoraj 70 odstotkov manj cigaret kot v letu osamosvojitve. Tak preskok v ceni tobaka je posledica visokih trošarin. Vozovnica za mestni avtobus v Ljubljani je glede na povprečno plačo nekaj odstotkov dražja. Olajševalna okoliščina pri ceni vozovnice za mestni promet je, da je včasih žeton omogočal samo eno vožnjo, danes pa ena vozovnica omogoča 90 minut prestopanja med avtobusi. Ob tem preseneča podatek, da za povprečno plačo danes dobimo skoraj 80 odstotkov več goriva kot leta 1991.
Nam pa povprečna plača v Sloveniji 30 let po osamosvojitvi omogoča manj posedanja po lokalih ob kavi. Cene kave so se namreč najbolj približale evropskim z uvedbo evra.
Koliko za pokojnine in zdravstvo
Izdatki za socialno zaščito so v samostojni Sloveniji prvič presegli deset milijard evrov leta 2018, za socialno zaščito je bilo v tem letu namenjenih 22 odstotkov BDP. Izdatki za socialno zaščito so se v letih po osamosvojitvi Slovenije nominalno letno povečevali (razen v letih 2012-2013), medtem ko se je delež teh izdatkov v BDP med letoma 2003 in 2008 znižal, prav tako pa se ta delež niža od leta 2014. Nižji delež v BDP v zadnjih letih gre pripisati predvsem na račun višje nominalne rasti BDP v primerjavi z nominalno rastjo izdatkov za socialno zaščito.
V letu 2008 je bil delež izdatkov kot odstotek v BDP najnižji po letu 1996, 21-odstoten. V obdobju 2009-2012 je na rast izdatkov najbolj vplivala gospodarska kriza, zaradi naraščanja števila brezposelnih so se skladno s tem povečevala izplačila socialnih prejemkov za brezposelnost. Pretežni del izdatkov za socialno zaščito je v Sloveniji namenjen za pokojnine ter področje "bolezen in zdravstveno varstvo". Izdatki za področje "starost" vseskozi naraščajo, kar je posledica usklajevanja pokojnin (od leta 2016 naprej), uveljavitve zagotovljene pokojnine v letu 2017 in tudi rasti števila upravičencev, ki je sicer zmerna. V letu 2018 so izdatki za področje "starost" presegli štiri milijarde evrov.
Prav tako so se skozi celotno opazovano obdobje povečevali izdatki za področje "bolezen in zdravstveno varstvo", predvsem zaradi večjih izdatkov za bolniške odsotnosti. V letu 2018 so se glede na leto 2010 ti izdatki povečali za 20 odstotkov. Slovenija je namenila za blaženje učinkov brezposelnosti največ sredstev v letu 2013, od tega leta dalje pa se ti izdatki zmanjšujejo. Za področje "družina in otroci" je bilo po osamosvojitvi Slovenije namenjenih največ sredstev v letu 2011, po tem letu so se ti izdatki zmanjševali, od leta 2016 pa ponovno naraščajo.
Za vse izdatke v letu 2018 so gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 evrov. Od tega so za nakupe življenjskih potrebščin porabila 19.560 evrov (to je 92 odstotkov vseh porabljenih sredstev) ali 1630 evrov na mesec. V letu 2018 so porabila za življenjske potrebščine 85 odstotkov več sredstev kot v letu 1998, ko so porabila 10.591 evrov. Višina porabljenih sredstev se je v dvajsetih letih (prej tega statistika ni merila) povečevala z izjemo leta 2012, ko so bili povprečni izdatki na gospodinjstvo nižji kot v letu 2010. Najhitreje so izdatki rasli med letoma 2000 in 2005, pa tudi med letoma 1998 in 2000 ter 2015 in 2018. Gospodinjstva so leta 2018 za življenjske potrebščine porabila 13 odstotkov več sredstev kot leta 2015.
Vsakodnevni nakupi življenjskih potrebščin so največji strošek in iz leta v leto naraščajo
Živimo v večjih stanovanjih, več je avtomobilov
V celotnem obdobju dvajsetih let so gospodinjstva največ porabila za stroške prevoza, v povprečju 19 odstotkov, sicer pa v letu 2018 največ v tem obdobju (21,4 odstotka). Več kot pred dvajsetimi leti so porabila še za: stanovanje, vodo, električno energijo, plin in drugo gorivo; zdravstvo; komunikacije; izobraževanje; restavracije in hotele ter raznovrstno blago in storitve. Manj v strukturi izdatkov kot leta 1998 so gospodinjstva porabila za hrano in brezalkoholne pijače; leta 1998 je bilo za te izdatke porabljenih 25,1 odstotka sredstev, leta 2018 pa 14,4 odstotka. Podobno velja tudi za alkoholne pijače in tobak ter oblačila in obutev.
Pralni stroj in hladilnik sta dve trajni potrošni dobrini, s katerima razpolagajo skoraj vsa slovenska gospodinjstva v zadnjih tridesetih letih. Leta 1990 je imelo pralni stroj 93 odstotkov gospodinjstev, leta 2018 pa 97 odstotkov; podobno velja za hladilnik: leta 2018 je bil v 98 odstotkih gospodinjstev, leta 1990 ga je imelo tri odstotne točke manj, to je 95 odstotkov gospodinjstev. Delež gospodinjstev s pomivalnim strojem in mikrovalovno pečico raste. Leta 1990 je imelo mikrovalovno pečico deset odstotkov gospodinjstev, leta 2018 pa 56 odstotkov. Obratno velja za zamrzovalne skrinje ali omare, kjer delež z leti pada - od 85 odstotkov leta 1990 na 63 odstotkov gospodinjstev leta 2018. Mobilni telefon so imela leta 2018 praktično vsa gospodinjstva (96 odstotkov), pred dvajsetimi leti pa le vsako peto. Delež gospodinjstev z osebnim avtomobilom je v tridesetih letih narasel za enajst odstotnih točk (z 71 odstotkov na 82).
Stanovanjski standard se je v samostojni Sloveniji kar precej izboljšal. Iz podatkov zadnjega registrskega popisa je razvidno, da se je število stanovanj povečalo, in sicer s 683.000 v letu 1991 na 852.000 v letu 2018. Višja je tudi kakovost stanovanjskega sklada. Povprečna uporabna površina stanovanja se je dvignila z 68 kvadratnih metrov na 82, delež tro- ali večsobnih stanovanj pa se je s 50 odstotkov povečal na 62 odstotkov. Povprečna površina stanovanja na osebo se je povečala za šest kvadratnih metrov (s 23 kvadratnih metrov na 29). Večina (92 odstotkov) stanovanj ima kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče. Leta 1991 je bilo takšnih stanovanj 85 odstotkov. Značilno je tudi izrazito zvišanje deleža stanovanj, ki so v zasebni lasti, in sicer s 70 odstotkov na 94 odstotkov. To je posledica množičnega odkupa stanovanj po stanovanjskem zakonu, ki je bil sprejet kmalu po osamosvojitvi Slovenije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
