To je po Jarčevih besedah ključno vprašanje, ki zanima vse. Znano bo šele v sredo, razprava o tem še poteka. Veleposlanik pričakuje, da bo ključ temeljil na relativni razvitosti države, torej na bruto domačem proizvodu, stopnji brezposelnosti, padcu izvoza in odprtosti ekonomije.
Ob tem je izpostavil pričakovanje, da bodo veljala različna merila za različne instrumente, na primer na področju kohezije običajna merila, pri novih instrumentih pa bodo verjetno vključili tudi nekatera nova merila, ki bodo upoštevala zdravstveno stanje v članicah.
Komisija bo v sredo predlagala instrument za okrevanje in odpornost ter prilagoditev večletnega proračuna novi pandemični realnosti. Pričakovanja glede predlogov komisije so bila ena od osrednjih točk današnje videokonference ministrov EU za evropske zadeve, na kateri je Slovenijo zastopal veleposlanik Jarc.
Slovenija je sicer v razpravi izpostavila, da naj predlog za večletni proračun upošteva krizo covida-19 in izrazila pričakovanje po bolj ambicioznem predlogu. Zavzela se je tudi za povečanje kohezijskih sredstev in za večjo prožnost pri porabi teh sredstev. Kohezija je namreč po mnenju Slovenije ključna politika za odpravo posledic pandemije.
Po mnenju Slovenije mora sklad za okrevanje temeljiti na solidarnosti in pravičnosti. Sredstva zanj morajo biti dodatna k obstoječemu predlogu večletnega proračuna, pomemben del sklada pa naj predstavljajo nepovratna sredstva. Nemško-francoski predlog glede sklada ocenjuje kot dobro osnovo za razpravo. Zagovarja hiter in paketni dogovor o večletnem proračunu in skladu za okrevanje.
Sicer pa so na današnji videokonferenci razpravljali še o usklajenem ukrepanju na poti iz zdravstveno-gospodarske krize, pri čemer so izpostavili, da mora odprtje meja temeljiti na transparentnosti, solidarnosti in načelu nediskriminacije, ter o pripravah konference o prihodnosti Evrope in pripravah na prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v EU.
Slovenija je, tako kot večina članic, izpostavila pomen razprave o pripravah na konferenco o prihodnosti Evrope, še zlasti, ker bo kot ena od prihodnjih predsedstev pri tem igrala dejavno vlogo.
Veleposlanik Jarc je ponovil podporo Slovenije pobudi Evropske komisije za vzpostavitev mehanizma za pregled stanja vladavine prava v EU ter poudaril pomen objektivnega in nediskriminacijskega letnega pregleda ter tesnega sodelovanja med Evropsko komisijo in članicami pri njegovi pripravi.
Pojasnil je, da trenutno potekajo virtualni obiski po članicah, ker dejanski zaradi virusa niso izvedljivi. Slovenija naj bi bila na vrsti konec meseca ali v začetku junija. Vsi obiski naj bi se končali do sredine junija.
Kritičnega dopisa o stanju v slovenskem pravosodju, ki ga je zunanji minister Anže Logar poslal v Bruselj v okviru priprav omenjenega poročila in ki je v Sloveniji dvignil veliko prahu, veleposlanik ni želel komentirati, saj da je minister že sam vse povedal in nima česa dodati. Je pa povedal, da ga ni nihče iz komisije prosil za dodatna pojasnila v povezavi s tem.
Jarc je po današnjem zasedanju izpostavil še eno dobro novico - da bodo morda v juniju mogoča tudi srečanja v živo. EU sicer ni za zdaj sprejela še nikakršne odločitve o tem, so pa danes odprli to vprašanje, ki ga bodo ponovno obravnavali na prihodnjih sestankih, je pojasnil.