Čez dober teden bo jasno, ali bo Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN za obdobje od leta 2024 do 2025. Glasovanje v generalni skupščini OZN bo 6. junija, poleg Slovenije se za mesto poteguje Belorusija. Država za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino vseh članic, ki bodo glasovale. Dogajanje okoli slovenske kandidature - projekt je decembra 2021 začela tretja Janševa vlada - se je zadnje tedne močno preselilo tudi v notranjepolitične razprave, pospešek temu pa je dal šef opozicije, prvak SDS Janez Janša. Ta je med drugim dejal, da v primeru neuspeha pričakuje odstop celotne Golobove vlade, ne le zunanje ministrice Tanje Fajon. Obenem je razkril, da je Slovenija "kandidaturo v času naše vlade vložila več ali manj na izrecen predlog ameriških in evropskih zaveznikov".
Slovenija je bila nestalna članica VS OZN v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa je bila na volitvah primorana priznati premoč Azerbajdžanu
Mnenja o tem, ali je to razkritje - o tem se je sicer govorilo tako rekoč od vložitve kandidature - zapletlo slovenski položaj pred glasovanjem, so deljena, razmere v mednarodni skupnosti so zahtevne in zapletene. Janša je vztrajal, da lahko "opozorila kvečjemu pomagajo naši kandidaturi, in to predvsem v smislu, da vladajoči ne ponavljajo streljanja v lastno koleno iz dneva v dan". Pri tem je izpostavil "barbarski sklep" vlade, ki je ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, pa tudi nedavno glasovanje koalicijskih poslancev v državnem zboru pri sprejemanju deklaracije, s katero se je Slovenija pridružila skupini več kot 20 držav, ki so gladomor v Ukrajini priznale kot genocid. Proti deklaraciji je glasovalo osem poslancev DZ, in sicer poleg petih poslancev Levice še trije poslanci Svobode.
Žbogar: Namesto pomoči rušenje
Na Janševe nastope se je odzval državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Samuel Žbogar, rekoč, da je bila kampanja za nestalno članico VS ZN priložnost, ki bi jo lahko vsi izkoristili za pomoč Sloveniji pri doseganju tega cilja in ne kot še eno priložnost za rušenje vlade. Kampanja je bila dobra, ostajamo previdno optimistični glede volitev, je dodal. O previdnem optimizmu že dlje časa govori tudi šefinja slovenske diplomacija Tanja Fajon. Ki pa je v isti opozarjala, da je dogajanje v svetu nepredvidljivo, posledično pa se zadeve lahko hitro spremenijo. "Kampanja je Slovenijo dobesedno postavila nazaj na svetovni zemljevid," pa je poudarila. "Na žalost tudi takrat, ko imamo zelo jasen zunanjepolitični interes, kjer bi morali kot država stopiti skupaj, vsaj ena stranka nikoli noče razumeti interesa države in govori vse tisto, kar nam v resnici države po svetu očitajo," pa je Janševe kritike, ki so letele v pomembni meri tudi na Levico, komentiral minister, koordinator te stranke Luka Mesec. To, da naj bi za našo kandidaturo stale ZDA, je argument, ki dejansko lahko zruši kandidaturo Slovenije, meni.
Je Slovenija vodila dobro kampanjo?
Janšev komentar oziroma zahtevo, da v primeru neuspeha vlada odstopi, mednarodna politologinja s FDV dr. Ana Bojinović Fenko razume "kot klasično instrumentalizacijo zunanje politike za namen boja za oblast. To je izvajal že v času svojega nedavnega vodenja vlade. Trenutna vlada za morebitni neuspeh ne more nositi notranjepolitičnih posledic, saj kampanja za podporo Belorusiji ne temelji na slabem programu slovenske vlade ali nekompetentni diplomaciji, pač pa na ruskem sponzorstvu zoperstavljanja liberalnemu svetovnemu redu." Meni, da so relevantni ministri in ministrice Golobe vlade in diplomatska služba namenili kandidaturi vso pozornost, ki jo zahteva na nacionalnem interesu temelječ zunanjepolitični cilj. "Zagotovo je pozornost do afriških držav objektivna, saj imajo 54 od 193 glasov v Generalni skupščini ZN, v njih pa ima Slovenija samo eno rezidenčno veleposlaništvo. Zato mora Slovenija organizirati diplomacijo ali tudi druga sredstva zunanje politike, da predstavi svoj interes tem državam," pravi Ana Bojinović Fenko.
Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, diplomat Marjan Šetinc pravi, da je glasovanje za položaje v OZN (in drugih mednarodnih telesih/organizacijah) običajno "neke vrste vezana trgovina", to preprosto pomeni "glas za glas". Nadaljuje: "Vojna v Ukrajini je zaostrila razmerja med Zahodom in precejšnjim delom preostalega sveta. ZDA, Kitajska in Ruska federacija in morda še EU imajo močan vpliv in možnosti pogojevanja posameznih držav pri glasovanjih v Generalni skupščini. Mnoge države so prisiljene slediti glasovanju omenjenih velesil. Trenutna razmerja v svetu niso povsem v prid Sloveniji. Običajno se države vnaprej dogovorijo znotraj regije za eno kandidatko. Tokrat ni tako, za isto mesto kot Slovenija kandidira tudi Belorusija, s katero se Slovenija ni dogovorila, to pa lahko pomeni, da ne ena ne druga ne bosta dobili dovolj glasov za izvolitev. Jasno pa je, da bo šele glasovanje pokazalo ali je bilo smiselno vztrajati. V letošnji tekmi za pet prostih mest v Varnostnem svetu 'naša' vzhodnoevropska regija in azijsko-pacifiška 'tekmujeta' z dvema kandidatoma za eno mesto, v slednji kandidirata Južna Koreja in Tadžikistan, afriška in latinskoameriško-karibska regija nastopata z enakim številom, kot se jih voli, prva z dvema in druga z eno kandidatko." Kaj lahko Slovenija obljubi/ponudi v zameno za glas? "Da bo v Varnostnem svetu zagovarjala demokracijo, človekove pravice, pomoč državam v razvoju, da ne bo odstopala od načel OZN. Sicer pa so vse članice OZN zavezane tem načelom, meni Šetinc. Morebitnega neuspeha pri kandidiranju za nestalno članico Varnostnega sveta OZN po njegovem ni mogoče povezovati z nezaupnico vladi in notranjepolitičnimi odnosi, glasovanje v OZN ni odvisno od Slovenije same, od trenutne vlade v Ljubljani. "Bo pa glasovanje v OZN, 6. junija 2023, ne glede na rezultat, pokazalo, kam sodi Slovenija v mednarodnem prostoru in bo dobro vodilo slovenski zunanji politiki v prihodnje," pravi Šetinc.
In če kandidatura uspe?
Kaj bi prinesel državi v zunanjepolitičnem smislu morebitni uspeh? Ana Bojinovič Fenko: "Slovenija se bo morala bolj proaktivno opredeljevati do vsebin, pri katerih je v preteklosti zgolj povzemala stališče podobno mislečih držav. To bo pomenilo krepitev diplomatske zmogljivosti, delovanja zunanjega ministrstva navznoter in povezovanja z drugimi ministrstvi. Če bo MZEZ spreten, lahko pomeni tudi priložnosti za ekspertno civilno družbo in specializirana mednarodna podjetja." Slovenija kot članica EU in zveze Nato bi, tako Šetinc, v Varnostnem svetu seveda glasovala v skladu s svojo zunanjepolitično orientacijo, ki ne more biti v neskladju s politiko obeh asociacij. "Trenutna geopolitična situacija, ki se nepredvidljivo spreminja z vojno v Ukrajini in sankcijami Zahoda do Ruske federacije in Belorusije, ji ne bo dovoljevala oziroma dajala veliko manevrskega prostora za 'nepristransko' delovanje," sklene Šetinc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
