Matej Simič
"Komisarka je zaskrbljena nad negativnim vplivom, ki ga imata preveč izzivalna javna razprava ter uporaba vse več žaljivk in groženj na svobodo izražanja v Sloveniji," piše v memorandumu, ki ga je po posvetu s slovenskimi političnimi predstavniki in strokovno medijsko javnostjo objavila komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović.
Oblasti v Sloveniji je zato pozvala, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za zmanjšanje napetosti in začnejo spodbujati k medsebojnemu spoštovanju pri izmenjavi mnenj. Ob tem je člane vlade, še posebej njenega predsednika Janeza Janšo, pozvala, naj odgovorno in dostojanstveno uporabljajo družbene medije: "Člani vlade se morajo vzdržati stigmatizirajočih in zavajajočih komentarjev o delu civilne družbe in bi morali javno obsojati tak diskurz drugih."
Kot piše, je zaskrbljujoče, da je v Sloveniji sovražni govor, še posebej proti migrantom, muslimanom, Romom, Židom in pripadnikom LGBT+ skupnosti, v porastu. Komisarka je zaznala močno ideološko razdeljenost med levim in desnim političnim polom ter oživljanje družbenih napetosti iz druge svetovne vojne in nekdanje Jugoslavije.
Slovenija na nevarni poti glede svobode medijev
Spodbujanje sovražnega govora proti novinarjem s strani demokratičnih političnih voditeljev in s tem spodkopavanje neodvisnosti in verodostojnosti javnih servisov prispeva k informacijskemu kaosu in povečuje družbeno zaskrbljenost, kar je sredi pandemije še posebej problematično, ocenjuje komisarka.
V poročilu skupine Evropskega parlamenta, ki je v marcu izvajala nadzor v Sloveniji, so zapisali in v memorandumu vnovič spomnili, da je "takšno obnašanje neobičajno za voditelje evropskih demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava, temeljnih pravicah in spoštujejo evropske vrednote".
Komisarka je spomnila še na padec Slovenije na letošnji lestvici svetovnega indeksa svobode medijev z 32. na 36. mesto, ki je državo usmeril na "nevarno pot glede svobode medijev".
Položaj slovenskih novinarjev ogrožen
Komisarka se je seznanila z Janševim pismom "Vojna z mediji", maja lani objavljenem na vladnem spletnem mestu, v katerem neodvisne in kritične novinarje obtožuje vodenja vojne proti njemu, njegovi stranki in vladi, piše v memorandumu. "Prek družbenih omrežjih, zlasti Twitterja, je ves čas spodkopaval verodostojnost novinarjev, tudi tujih. Obtoževal jih je laži in uporabljal žaljive ključnike, denimo #fakenews in #presstitutes," še piše.
Komisarka je izrazila tudi globoko zaskrbljenost zaradi nadlegovanja novinark, ki po njenem ne predstavlja le žalitve človekovega dostojanstva, temveč tudi resno oviro za opravljanje novinarskega poklica.
Seznanila se je s težavami novinarjev, ki so imeli v zadnjem letu težave pri pridobivanju informacij javnega značaja s strani oblasti. Poudarila je, da v kriznih časih, kot je denimo pandemija novega koronavirusa, transparentno zagotavljanje informacij s strani oblasti ne pripomore le k ohranjanju javnega zdravja, temveč tudi k zaupanju javnosti v delo oblasti in zdravstvene ukrepe.
Komisarka obžaluje, da je slovenska vlada pandemijo koronavirusa uporabila tudi za pritiske na svobodo izražanja drugače mislečih. Dolgo trajajoči ukrepi, ki so prepovedovali zbiranje, in visoke denarne kazni za protestnike se zdijo komisarki nesorazmerni glede na grožnjo javnemu zdravju in spodkopavanje svobode izražanja. Pravici do mirnega protestiranja in do svobodnega izražanja sta po njenem mnenju močno povezani. Poudarila je, da demokratično vladanje zahteva sodelovanje javnosti in upoštevanje njihovega mnenja.
Zaključki in priporočila komisarke
"Slovenija je bila v preteklosti vzor za svobodo medijev in varno pristanišče za novinarje. Njihov položaj je zdaj ogrožen," piše v memorandumu. Komisarka je zato med drugim sprejela naslednje zaključke in priporočila:
– vnovič je pozvala k takojšnjemu financiranju Slovenske tiskovne agencije, saj je ta za svobodo medijev v Sloveniji po njenem izjemnega pomena,
– skrbi jo, da nekateri člani vlade določene medije vidijo kot sovražnike,
– oblasti je pozvala, naj novinarjem po svojih najboljših močeh omogočajo dostop do javnih informacij,
– poudarila je resnost žalitev, blatenj in groženj, čeprav so te izrečene na spletu,
– oblasti je pozvala, naj pripravijo javno razpravo o tem, kako naj se predvsem novinarke spoprimejo s spolnim nadlegovanjem,
– skrbi jo, ker Slovenija še ni popolnoma dekriminalizirala obrekovanja. Dokler je obrekovanje kaznivo dejanje, lahko novinarjem grozijo z nesorazmernimi sankcijami in kaznimi, kar ima lahko po njenem mnenju negativne posledice na svobodo medijev.
Slovenske oblasti zavračajo večino kritik
Na memorandum so se v skupnem komentarju odzvali na slovenskem pravosodnem ministrstvu, ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za kulturo.
Večino kritik komisarke glede negativnega vpliva delovanja slovenske oblasti na svobodo izražanja in svobodo medijev so na ministrstvih zavrnili. Med drugim so v odzivu zapisali, da neposredno kritiziranje poročanja medijev s strani predsednika vlade Janeza Janše ne more biti v nobenem primeru razumljeno kot napad na medije.
Strinjali so se z navedbami v memorandumu, da je nivo javnega diskurza v državi padel. Razlog pripisujejo predvsem intenzivnemu nadzoru nad izvajanjem vladnih ukrepov za varovanje javnega zdravja pred pandemijo covida-19. Priznavajo, da so na družbenih omrežjih člani vlade intenzivno soočili mnenja z javnimi mediji. "Po našem mnenju trenutne situacije nikakor ni mogoče šteti za napad na svobodo in neodvisnost novinarskega dela, ampak gre za običajen demokratičen proces. Poudariti moramo, da je svoboda izražanja pravica, ki pripada vsem, vključno z vlado in njenimi predstavniki, in vključuje tudi izraze kritike," so zapisali.
Dodali so, da vlada z nobenim pravnim aktom ni posegla v pravice medijev, urednikov in novinarjev o svobodi poročanja. Zavrnili so vse navedbe o vmešavanju v medijsko politiko in pojasnili, da je svoboda medijev v Slovenija zaščitena z več zakoni, v katere niso posegali. V odzivu je prav tako mogoče prebrati pojasnila o neomejevanju pravice državljanov do protestiranja in obrazložitev, da protivladni protesti v celoti niso potekali brez izgredov.
