Nevladne organizacije Zbor za republiko, Katedrala svobode in Prebudimo Slovenijo menijo drugače. Evropskim medijem so poslali pismo, v katerem opozarjajo, da je obračunavanje Janševe vlade z mediji le konstrukt osrednjih slovenskih medijev. "To je izkrivljeno prikazovanje stanja v Sloveniji, saj zapisi o obračunavanju temeljijo na enostranskih ocenah, kjer se avtorji prispevkov sklicujejo skoraj izključno na ljudi, ki prihajajo iz vrst slovenske levice," v odprtem pismu z naslovom O vladnih pritiskih na medije v Sloveniji poudarjajo konservativno-liberalni intelektualci. Pod pisanje v slovenskem in angleškem jeziku so se podpisali predsednik Zbora za republiko France Cukjati, predsednik Katedrale svobode dr. Peter Jambrek in predsednik Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Jože Mlakar. V organizacijah, katerih člani so tudi vidni politiki SDS, trdijo, da je slovenski medijski prostor zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo. Po njihovem je eden glavnih očitkov, ki jih stalno ponavljajo domači in za njimi tuji kritiki Janševe vlade, da posega v medijsko krajino in obračunava z novinarji. Prepričani so, da gre pri tem v resnici za sprevračanje dejstev.
Da bi preverili, ali njihova trditev drži, smo zbrali nekatere najbolj izstopajoče javno objavljene zapise vlade in predstavnikov oblasti v času epidemije covida-19. V zapise lektorsko nismo posegali.
Lov na marksistično-leninistične paciente
"Če se vi vmešavate v našo stranko, se bomo tudi mi v vašo uredniško politiko, saj smo v svobodni državi," je 13. februarja lani v sklopu pogovora z mediji novinarki Meti Roglič in Dnevniku na novinarsko vprašanje, o čem bodo odločali organi stranke na bližajočem se svetu SDS, oponesel Janez Janša. Tudi aktualna vlada je, potem ko je bila ustoličena na začetku lanskega marca, nadaljevala tovrstno komunikacijo z javnostjo in sedmo silo. Janša je bil 13. marca na seji državnega zbora izvoljen za predsednika 14. slovenske vlade, v istem času pa je bil za obvladovanje epidemije novega koronavirusa ustanovljen Krizni štab Republike Slovenije.
Nemudoma je dobil uradni Twitter profil, na katerem se je 15. marca izpisal retvit objave uporabnika Marko: "Psihiatri iščejo 4 paciente, ki so utekli iz karantene. Imajo virus covid-marks/lenin." H kasneje izbrisanemu sporočilu so bili pripeti zajemi zaslona, na katerem sta bili vidni naslovnici Dnevnika in Mladine, med poimensko izpostavljenimi pa je bil tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, ki je v tem času zahteval dostop do informacij javnega značaja glede strukture ukinjenega Kriznega štaba RS.
Na svojem uradnem profilu na twitterju je slab teden pozneje, 20. marca, štafetno palico znova prevzel predsednik vlade Janša in napadel novinarje RTV Slovenija, ki so poročali o napovedanem zvišanju plač najvišjih predstavnikov vlade in njihovih pomočnikov. "Ne širite laži, @InfoTVSLO Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno je vas preveč in ste predobro plačani. @RTV_Slovenija."
Depeša Ukoma o komunističnih medijih
Na začetku naslednjega meseca se je premier lotil tudi drugih slovenskih medijev, 8. aprila je tipkal o naslovnici časopisa Delo. "'Državniško' za @Delo pomeni podložno globoki državi, ponižno do vaših tajkunov. Vas poznamo že dolgo, že dolgo vas ne beremo in vsak dan težje prodajate svoje #FakeNews #presstitucija." Vlada je v tem času na kritike civilnodružbenih partnerjev Sveta Evrope o pritiskih na novinarje odgovorila s sporno depešo, v kateri je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom) na treh straneh zarisal svoj pogled na zgodovino medijev v Sloveniji in sklenil, da "večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima".
Konec aprila je seznam medijskih tarč nato razširil notranji minister Aleš Hojs, ki mu ni bilo všeč poročanje o protivladnih protestih. "V današnji videokonferenci sem @eu notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo. Kot primer sem navedel včerajšnje proteste, ki so jih podpihovali tako @SpletnaMladina, @24UR kot @strankalevica in @strankaSD," je tvitnil 28. aprila. "/.../ Po mojem mnenju je podelitev nagrade za svobodo govora Blažu Zgagi nekaj podobnega, kot bi Metodu Trobcu podelili nagrado za pravice žensk ...!" pa se je 3. maja na twitterju ob novinarja Zgago obregnil še poslanec SDS Branko Grims.
Vojna z mediji in žabje prispodobe
Janša je nato 14. maja lani na vladnih straneh objavil zapis z naslovom Vojna z mediji, v katerem je uporabil parabolo o kuhanju žabe. Žaba, ki jo vržeš v krop, bo takoj skočila ven. Žaba, ki jo položiš v mlačno vodo in počasi segrevaš, bo ostala v kotlu do konca. Javnost je okrogla dva meseca po nastopu nove vlade premier opozoril na to, da so v kotlu prav oni, to je državljani, segrevajo pa jih osrednji mediji. V zapisu, ki ga je sicer vlada naknadno prevedla v angleščino in konec avgusta poslala platformi Sveta Evrope, je premier neposredno omenjal javni servis RTV Slovenija in navedel, da je tam zaposlenih veliko profesionalnih in etičnih novinarjev, a da "ozračje nestrpnosti in sovraštva ustvarja ozek krog urednic, družinsko in kapitalsko povezanih s stebri globoke države". Med drugim je še navrgel, da je medijska konkurenca pomembnejša od vsake druge, da je predpogoj demokratične in svobodne družbe.
"... razkrivati in javno objavljati vsak medij, vsakega novinarja, vsakega sodnika, ki se očitno in brezsramno poslužuje manipulacij ..."
Tako je lani je k ovaduštvu novinarjev in sodnikov pozival direktor Ukoma Uroš Urbanija.
Sledilo je leto neposrednih diskreditacij medijev. K neplačevanju RTV-prispevka je 16. junija lani na twitterju vnovič pozval Hojs: "Ko nas bo dovolj veliko število nehalo plačevati @RTV_Slovenija prispevek bo tega cirkusa okoli 'neodvisne in profesionalne" javne ustanove hitro konec. /…/ Sicer boste se naprej plačevali piar @strankalevica." Devet dni kasneje je novinarje portala Necenzurirano.si označil za "obskurne lažnive novinarje". Janša pa je 7. februarja letos v svet poslal dva čivka: "Neverjetno, kako @vecer laže vsem v obraz." in "Lažejo za vaš denar in vašo škodo, @RTV_Slovenija."
Kuhanje Slovenske tiskovne agencije
Retoriko somišljenika in nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Janša prevzel že leto prej. Lani 27. marca je v odzivu na poročanje STA o zaskrbljenosti sedmih mednarodnih organizacij za svobodo medijev glede pritiskov in groženj s smrtjo novinarju Zgagi tvitnil: "Ko se @STA_novice spremenijo v ventilator za #FakeNews." Pol leta kasneje, 15. oktobra, je zaradi znakovno krajšega poročila o njegovem srečanju z Viktorjem Orbanom ob pričetku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince v Kidričevem in daljšega intervjuja z reperjem Zlatkom svojo dikcijo do tiskovne agencije še zaostril. "#STA je nacionalna sramota, eklatantna zloraba imena, ki ga nosi @STA_novice," je zapisal.
Devetega marca letos pa je direktorja agencije pozval k odstopu: "Odkar @STA_novice vodi direktor Veselinovič, odpuščajo na smrt bolne novinarje in pogosto laž prodajajo za resnico. Čas je, da direktor kot politično orodje skrajne levice odstopi in odgovarja za svoja nezakonita ravnanja. Ter omogoči STA normalno delo in razvoj." Enakih misli je bil tudi Hojs, ki je 18. marca na twitterju zapisal, da bo praznovanje 30-letnice agencije junija letos "veliko uspešnejše, če tam ne bo Veselinovića".
Ne samo z diskreditacijami, STA se zaradi zaustavitve financiranja Ukoma že peti mesec bori tudi za preživetje. Finančno izčrpavanje je v nasprotju s krovnim zakonom o STA in sedmim protikoronskim zakonom, ki je vladi ob koncu prejšnjega leta naložil plačilo obveznosti za nazaj in zagotovitev financiranja STA v letu 2021.
Kljub vsem zakonskim obvezam pa je Ukom januarja napovedal, da bo skladnost financiranja z evropskimi pravili o konkurenci preveril še pri Evropski komisiji. Ta je prejšnji teden tudi uradno dala zeleno luč za dodelitev pomoči v višini 2,5 milijona evrov, kar zajema plačilo za zadnje tri mesece preteklega leta in celo letošnje leto. Premier Janša je v odzivu na odločitev 29. aprila dejal: "Gre za sredstva, ki so že bila izplačana."
Že nesistematičen izbor napadov in diskreditacij izpod prstov slovenskega premierja in vladnih predstavnikov jih postavi na laž
Ker se je agencija znašla tik pred propadom, sta Društvo novinarjev Slovenije in novinarski sindikat ob letošnjem dnevu svobode medijev, 3. maja, naznanila kampanjo v podporo STA. Dan pred uradnim začetkom kampanje je Hojs tvitnil posnetek zaslona telefona, s katerega je razvidno, da je na številko 1919, na kateri s ključnima besedama STA1 in STA5 zbirajo prostovoljne prispevke, poslal ključno besedo STA0. V odzivu je pisalo, da ključna beseda ne obstaja. Tvitnil je: "Sporocajo mi, da ne morem donirati in pomagati @STA_novice."
Sporočilo je med drugimi retvital državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, direktor Ukoma Uroš Urbanija pa je istega dne na twitterju zapisal, naj bo vsakomur, ki bo doniral pet evrov za plačo direktorja STA Veselinoviča, jasno, da je to "edini direktor slovenskega medija v 30 letih, ki je na smrt bolnemu uredniku poslal odpoved delovnega razmerja. Toliko o novinarski svobodi in delavskih pravicah."
Janša je v četrtek, 6. maja, ko je Evropska komisija slovensko vlado vnovič pozvala k zakonsko določenemu financiranju agencije, njenega direktorja obtožil sodelovanja pri umoru novinarja. "Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @STA_novice in zato mesečno pokasira 8.500 €. Več kot predsednik republike," je tvitnil. Navedba o Veselinovičevi plači ne drži. V izjavi za javnost decembra lani je tovrstne manipulacije zanikal in razkril, da je njegova oktobrska plača znašala 3.552,27 evra neto. Manipulativna je tudi navedba, da naj bi odpovedal delovno razmerje na smrt bolnemu uredniku, saj za njegovo bolezen niso mogli vedeti, ker je bila diagnosticirana po odpovedi.
Žalitve in diskreditacije tudi na osebni ravni
"Tanji Gobec je potrebno pojasnilo napisat na steklenico viskija, da ga lahko večkrat prebere," je o voditeljici na TV Slovenija na twitterju 7. februarja letos zapisal Mahnič. Novinarju komercialne televizije pa je 22. decembra lani, ko je zaokrožila informacija, da bo koalicija KUL imela 40 glasov in ne potrebnih 46, očital vpletanje v politiko: ".@AnzeBozic ne more glasovat? Ta bi, glede na navijaštvo za #KUL, lahko štel za vsaj 7 glasov." Član SDS Janez Mežan je 17. marca na twitterju zapisal, da je Božič že večkrat brcnil v temo, in dodal: "Čeprav sem prepričan, da to delate zavestno, ker sovražite aktualno vlado in PV." Mahnič je tvit poobjavil.
Osmega aprila pa je neposredno napadel še bruseljskega dopisnika časnika Delo: ".@ZerjavicDelo, koga v EU briga, kaj si misli nek brezvezni ARD. Tebe naj raje skrbi, kolikokrat se boš še lahko zabaval na Place du Luxembourg ob četrtkih popoldne, če Petrič ne bo dobil aneksov za #2tir." Spomnimo, Delu in njegovemu direktorju Stojanu Petriču največkrat kritiki osrednjih medijev očitajo pridobitev posla družbe Kolektor pri gradnji drugega tira Divača-Koper in s tem orkestriranja medijskih objav, povezanih z gradnjo. Petrič je namreč tudi predsednik nadzornega sveta družbe.
Peter Žerjavič je 12. aprila na twitter najprej zapisal, da so v tiskovni službi predsednika Evropskega sveta potrdili prejetje non-paperja o Zahodnem Balkanu slovenskega premiera. Dvajset minut kasneje je javil, da gre za "dan bruseljske zmede", saj da prejetja non-paperja ne morejo potrditi. Predsednik vlade Janša je Žerjaviču odgovoril: "Povsem očitno ste eden bistvenih sestavnih delov te zmede. Vse, samo da bi škodili Sloveniji. In EU. Dno od dna." Še pred tem istega dne pa je o njem zapisal: "Neverjetno, kakšen hlapčevski jezik uporablja @ZerjavicDelo! /…/"
Hojs je ob poročanju s petkovih protivladnih protestov novinarko komercialne televizije Pop TV Katarino Matejčič na twitterju 5. novembra lani označil za koordinatorko nezakonitih protestov v času omejitev zbiranja. Štirinajstega decembra je diskreditiral odgovornega urednika tednika Mladina Grego Repovža: "Društvo novinarjev je globoko prizadeto, ker jim je pristojni minister povedal, da je inženirsko znanje za proizvodno avtomobilov nujno potrebno, medtem ko za proizvodnjo novic, ni potrebna FSPN fakulteta. Ko preveriš izobrazbo urednika @SpletnaMladina ugotoviš, da nobena ni potrebna."
V zadnjem letu je politični vrh medije in novinarje prav tako večkrat obtožil namernega širjenja koronavirusa. "Pred dnevi je novinarka @RTV_Slovenija Eugenija Carl, skupaj s somišljeniki in otroki, brez mask, hodila po slovenski obali in razglašala, da so ukrepi nepotrebni. Danes se v novinarskih vrstah, iste provinience, 'čudijo' od kod tak porast okužb na obali," je denimo Hojs na twitterju objavil 18. marca. Tri dni prej je o Zoranu Potiču, novinarju Dnevnika, zapisal: "Ta pa res nikoli ni bil novinar. Še za družbeno-političnega delavca bi se ga odrekli." "Ej ej, ta @MatijaStepisnik je tudi v letu 2021 lažnivi manipulant. In še nedavno na čelu družbenopolitičnih delavcev Slovenije, ki se nazivajo kot Društvo novinarjev Slovenije," se je na tapeti 17. marca znašel odgovorni urednik Večera. Tretjega maja pa je Hojsu na žulj stopila televizijka Nika Kunaver. "Ona je ena tistih novinark na @POP_TVprogram, ki redno in zavestno laže," je zapisal.
Še prej, 19. aprila, je poročanje Nike Kunaver zmotilo direktorja Ukoma Urbanijo: "/…/ ostane le dvoje: ali namensko laže, kar ne želim verjeti ali pa od nje to zahteva urednik. In to so ti pritiski na novinarje, o katerih moramo govoriti. @24ur_com."
Udrihajo po domačih in tujih medijih
Ponovimo torej še enkrat: vlada, predstavniki oblasti in nevladne organizacije, katerih člani so tudi politiki največje koalicijske stranke SDS, trdijo, da novinarji v Sloveniji niso tarča zasmehovanj, žalitev in zastraševanj. Toda že nesistematičen izbor napadov in diskreditacij izpod prstov slovenskega premierja in vladnih predstavnikov jih postavi na laž. Tudi tujina, ki jo želijo prepričati o nasprotnem, je že lahko sodila o "resničnosti" trditev, da je obračunavanje z mediji v Sloveniji konstrukt tako imenovanih levičarskih medijev. Slovenski premier je 16. februarja novinarko časopisa Politico, ki je popisala vladno "vojno z mediji", v tvitu obtožil laganja in navajanja virov ekstremne levice. To je še stopnjeval 7. aprila, ko je dopisnika ARD Nikija Neumaierja zaradi članka o podobni temi obtožil cenzure v slogu nacističnega propagandnega lista Der Stürmer.
In če smo že pri cenzuri, zaključimo tako. "Slovenska javnost mora od vseh medijev in sodstva zahtevati enaka merila za vse. In hkrati ob tem razkrivati in javno objavljati vsak medij, vsakega novinarja, vsakega sodnika, ki se očitno in brezsramno poslužuje manipulacij. #stopmanipulacijam Samo tako bomo dobilo dobre medije," je 2. avgusta lani k ovaduštvu novinarjev in sodnikov pozival direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
