Slovenski trg dela: Na zavodu tudi po več kot pet let

Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec avgusta prijavljenih 69.292 brezposelnih, kar je za 1,9 odstotka manj kot julija in za kar 21,4 odstotka manj kot avgusta lani. Število brezposelnih je avgusta upadlo pod 70 tisoč prvič po septembru 2019, sicer pa jih je zdaj najmanj po decembru 2008. Po podatkih Eurostata je julija stopnja brezposelnosti v Sloveniji znašala 4 odstotke, bila je pod povprečjem EU27, kjer je bila 6,9-odstotna.

Porast števila dolgotrajno brezposelnih

Spodbudno je tudi, da se povpraševanje po delavcih še vedno krepi. Delodajalci, največ s področij izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva, so avgusta zavodu sporočili 15.389 prostih delovnih mest, kar je za 11 odstotkov več kot julija in za dobro četrtino več kot avgusta 2020. Še naprej je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, sledijo pa učitelji razrednega pouka in predmetni učitelji, delavci v gradbeništvu, vozniki tovornjakov, vzgojitelji ter natakarji in varilci.

A pri iskanju delavcev so velike težave, saj je več kot 58 odstotkov oziroma dobrih 40.300 vseh registriranih bresposelnih na zavodu prijavljenih že dlje časa. Sodijo med dolgotrajno brezposelne. Dobra četrtina ali 10.650 jih je na zavodu prijavljenih že več kot pet let, sicer pa večina, 16.686, več kot leto in manj kot 23 mesecev. Med temi so tudi tisti, ki na zavodu čakajo na upokojitev. Sicer pa je med dolgotrajno brezposelnimi približno enako število moških in žensk. Večina ima zgolj osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo.

Kaj je vplivalo na več dolgotrajno brezposelnih? "Število dolgotrajno brezposelnih je bilo avgusta medletno večje za 5,8 odstotka (oz. za 6,7 odstotka večje kot v enakem mesecu leta 2019), s čimer se je povečal delež dolgotrajne brezposelnosti v celotni brezposelnosti. To je tudi posledica neugodnih zaposlitvenih razmer, zlasti v lanskem letu, ko so bile že tako manjše zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih še bolj okrnjene, s čimer se je njihova brezposelnost še podaljšala. V obdobjih okrevanja je namreč značilno, da delodajalci pogosto sprva zaposlujejo osebe, ki so brezposelne krajši čas. Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih se običajno poveča, ko na trgu delovne sile začne primanjkovati drugih, ustreznejših, kandidatov," ocenjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Sicer pa številke o brezposelnosti navdajajo z optimizmom in potrjujejo, da so bili interventni ukrepi zastavljeni na pravi način, pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Uveljavitev interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest (začasno čakanje na delo in skrajšan delovni čas) je pripomoglo k temu, da se je poslabšanje razmer hitro omejilo. Ukrepi so uspešno preprečili množična odpušanja zaposlenih in obenem skokovito rast brezposelnosti. Za ukrepe na trgu dela so namenili skoraj 720,6 milijona evrov - vanje je bilo vključenih 280.000 ljudi in 39.251 delodajalcev.

Delodajalce skrbi, kje bodo dobili delavce

"Strukturno neskladje med registrirano brezposelnimi in potrebami delodajalcev je največje po letu 2008," ocenjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS. Težave imajo industrija, gostinstvo, transport, tudi gradbeništvo in tudi nekatere storitve z nižjo dodano vrednostjo, kot so oskrba starostnikov, socialno varstvo. Spopadanje s pomanjkanjem kadra je zelo različno med dejavnostmi. V industriji se proces dela lahko nekoliko prilagaja, več se vlaga v avtomatizacijo proizvodnje, optimizacijo poslovnih procesov. "V delovno intenzivnih dejavnostih, kot je gostinstvo, pa je ta izziv precej težje reševati," dodaja.

Največ tujih delavcev še vedno prihaja v Slovenijo iz BiH, Kosova. Postopki so po oceni GZS predolgi, saj preteče tudi več mesecev, preden podjetja uredijo vso dokumentacijo, čakalne dobe na upravnih enotah v nekaterih regijah (Ljubljana, Maribor) pa so veliko daljše kot v drugih, manjših. Nujno bi bilo poenostaviti in skrajšati te postopke, kar so že naredile nekatere države, dodaja.

Makedonci gredo v Bolgarijo

"Slovenski trg dela je skoraj prazen, vse težje dobimo usposobljene delavce. Vse več je tudi težav z iskanjem delavcev v državah nekdanje Jugoslavije, s katerim smo do zdaj največ nadomeščali manko ljudi doma. Tudi tam so se začeli razvijati in zaposlujejo. Makedonci vse pogosteje odhajajo v Bolgarijo, kjer dobijo državljanstvo EU. Iskanje delavcev v drugih okoljih pa je za slovenske delodajalce težji oreh, običajno to prepustijo agencijam. Seveda se s pomanjkanjem delovne sile ne soočamo edini, tudi Nemci imajo velike težave in se že obračajo na filipinski in ukrajinski trg dela," ugotavlja tudi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Rešitve iščejo v robotizaciji, kar pomeni manj delavcev. Vidijo jo tudi v vseživljenjskem učenju, bodoče kadre, predvsem na tehniškem področju, pa si skušajo zagotoviti tudi z visokimi kadrovskimi štipendijami, ki jih ponujajo mladim. Zavedajo se namreč, da tujih vlagateljev in gospodarske rasti ne bo, če v Sloveniji ne bomo imeli dovolj dobro usposobljenih ljudi. Tudi na ministrstvu za delo poudarjajo, da je ena ključnih rešitev boljša povezanostjo trga dela z izobraževanjem. Sistem izobraževanja se mora pravočasno prilagoditi bodočim potrebam gospodarstva, kar pa je dolgotrajen proces in daje želene rezultate šele na dolg rok.

UMAR v jesenski napovedi gospodarskih gibanj predvideva, da se bodo razmere na trgu dela še postopoma izboljševale. V drugi polovici leta pričakujejo nadaljevanje zmerne rasti zaposlenosti in postopnega upadanja števila registriranih brezposelnih. V prihodnjih letih pa bodo na gibanja na trgu dela vedno bolj vplivale omejitve povezane z razpoložljivostjo delovne sile zaradi demografskih sprememb, kar je bilo značilno tudi za obdobje pred koronakrizo. Razmere na trgu dela bi zaradi tega lahko znova pomenile vedno večjo omejitev za rast dodane vrednosti, ocenjujejo.