Sodstvo zadovoljno, odvetniki pač ne

"V času epidemije novega koronavirusa slovensko sodstvo ni bilo na počitnicah, kot je bilo slišati očitke v medijih. Sodišča so delala v skladu z zakonom in ukrepi, ki so bili nujni za zagotavljanje zdravja ljudi ob nevarnosti širjenja okužbe. 16. marca so bili sprejeti številni ukrepi za delo na sodiščih, kjer so se izvajale le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah pa niso tekli. Ukrepi so bili nujni, da sodišča ne bi postala vir okužb s koronavirusom. Zabeležili smo le eno okužbo," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Konferenca je bila sklicana z namenom predstavitve poročila o delu slovenskih sodišč za leto 2019, ki je včeraj romalo v državni zbor, na pravosodno ministrstvo in sodni svet. Florjančič je spregovoril tudi o delovanju sodišč v času epidemije, saj so od 16. marca delali v posebnih pogojih, pri čemer pričakuje, da naj bi sodišča, ob zagotavljanju vseh varnostnih ukrepov, začela normalno delovati 1. junija.

V 2019. obvladovali pripad zadev

V predstavitvi letnega poročila za leto 2019 je Florjančič dejal, "da slovensko sodstvo posluje uspešno in učinkovito, saj obvladuje vsakoletni pripad zadev, skrajšuje se tudi povprečni čas reševanja zadev". Lani so sodišča prejela 839.000 zadev in jih rešila okoli 850.000. Ob koncu leta so imela nerešenih 133.000 zadev, kar je za osem odstotkov manj kot prejšnje leto. Skrajšuje se tudi čas trajanja insolventnih postopkov in zmanjšuje število starejših zadev. Leta 2015 je bilo na sodiščih 4900 zadev, starejših od deset let, danes jih je še 1500. Tudi delež razveljavljenih sodb je "normalen, saj je razveljavljenih od 0,7 do dva odstotka vseh rešenih zadev", pravi Florjančič. Glede težav, ki pestijo sodstvo, je izpostavil množične spore, posebno, ko je tožena stranka država. Slednja se kljub jasni sodni praksi pogosto ne odloča za zunajsodno reševanje spora, kar le še dodatno obremenjuje sodišča. Florjančič je še izpostavil precejšnjo generacijsko vrzel med sodniki, saj primanjkuje sodnikov, starih od 35. do 45. leta, zaradi česar ne prihaja do prenašanja izkušenj s starejših sodnikov na mlajše, ter nerešeno prostorsko problematiko, predvsem ljubljanskih sodišč.

Porast nerešenih zadev zaradi epidemije

Damijan Florjančič pravi, da zaradi zmanjšanega obsega dela sodišč med epidemijo beležijo porast števila nerešenih zadev. 16. marca so imeli na sodiščih okoli 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa okoli 136.100. Reševanje teh zadev bodo skušali vsaj delno odpraviti tudi na račun skrajšanih sodnih počitnic, ki bodo letos od 1. do 15. avgusta, in ne od 15. julija do 15. avgusta, kot so bile do zdaj. Na vrhovnem sodišču pa se zavedajo, da bi lahko ob ponovnem polnem zagonu dela na sodiščih prišlo do težav z zagotavljanjem primernih sodnih dvoran, saj bo treba še naprej upoštevati osnovne ukrepe za preprečevanje okužb, torej nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok, sodnih dvoran, ohranjanje varnostne razdalje med ljudmi, ki mora biti meter in pol, ter drugo. Težave bi lahko nastale predvsem na prvostopenjskih sodiščih, še posebno v Ljubljani. "Okrajno sodišče v Ljubljani skoraj nima obravnavne dvorane, ki bi bila uporabna za te razmere. Težave pričakujemo tudi na kazenskem in družinskem področju, ker se naroki izvajajo z večjim številom udeležencev, primernih razpravnih dvoran pa je premalo" pravi Florjančič. Zato je vrhovno sodišče predsednike sodišč že zaprosilo, da sporočijo, kakšne so njihove potrebe, hkrati pa so tudi v pogovorih z ministrstvom za pravosodje o možnostih, kako reševati nastale težave. Ena od rešitev za delo sodišč pod še vedno posebnimi pogoji, bi bila lahko najem dvoran na kateri od fakultet ali kje drugje, pravi Florjančič.