Nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar in nekdanjemu vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu na Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji (Sova) očitajo, da naj bi kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov storila s tem, ko sta na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, govorila o ozadju aretacije ruskih vohunov, poroča Reporter.
Očitajo jima, da nista zaprosila za odvezo molčečnosti
Bobnar in Lindav sta o okoliščinah pridržanja vohunov sicer govorila na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, a pred tem s strani pristojnih institucij nista zaprosila za odvezo molčečnosti glede primera, ki je označen s stopnjo tajnosti. Policija naj bi po informacijah tednika izvajala tudi ustrezne notranjevarnostne postopke zoper Lindava, ki je še vedno zaposlen v policiji. Če bi bil rezultat teh postopkov izguba dostopa do tajnih podatkov, Lindav ne bi več mogel delati na policiji, Bobnar pa se tja ne bi mogla vrniti po izteku funkcije svetovalke predsednice republike Nataša Pirc Musar.
Spomnimo, Bobnar in Lindav naj bi na zaprtem delu seje članom komisije razkrila, da naj bi premier Robert Golob direktorju Sove Jošku Kadivniku lani naročil, naj aretacijo ruskih vohuhov z 28. novembra preloži na 5. december. Vzrok za to naj bi bilo sovpadanje pridržanja vohunov z referendumskim trojčkom, ki se je razpletel v prid vladajoče koalicije. Na Sovi so omenjene navedbe zanikali, Kadivnik pa je na seji parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) poudaril, da je zaradi varnostnih razlogov sam predlagal preložitev aretacije. Na zadnjo sejo Knovsa je bil vabljen tudi Golob, a se je ni udeležil s pojasnilom, da ni imel vpliva na postopke, povezane z aretacijo vohunov. Predsednik Knovs Janez Žakelj (NSi) je v povezavi s tem pojasnil, da komisija nima pristojnosti, da bi odredila prisilno privedbo.
Odvetnik Bobnar: Poskus diskretacije in odvračanje pozornosti
Na informacijo o vložitvi kazenske ovadbe se je prvi odzval pravni zastopnik Tatjane Bobnar Luka Švab. "Gre za poskus diskreditacije in odvračanje pozornosti od nepravilnosti in kršitev zakonodaje, o katerih je gospa Bobnar javno spregovorila. Gospa Bobnar vztraja pri že podani izjavi, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru," je sporočil Švab.
Kot je poudaril, je Bobnar pri pričanju na zaprtem delu seje ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. "Pri tem izpostavljamo tudi šesti člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. Podane prijave glede nepravilnosti in nedopustnih ravnanj oseb na najvišjih funkcijah v državi, v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi institucijami, ki so eden temeljev demokratične države, pa že po sami naravi stvari ne morejo škoditi interesom države ali ogrožati nacionalno varnost, temveč prav nasprotno – so namenjene zaščiti načela vladavine prava, za kar se zavzemamo," je poudaril Švab in dodal, da niso seznanjeni še z nobeno kazensko ovadbo, zato njene vsebine tudi ne morejo komentirati.
Lindavov zastopnik: Brez dvoma gre za krivo ovadbo
Lindavov pravni zastopnik Gregor Verbajs je prav tako poudaril, da vsebina, o kateri je Lindav govoril na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ne more biti označena s stopnjo tajnosti, zato Lindav tudi ni potreboval odveze molčečnosti: "Ob tem posebej poudarjam, da v skladu z zakonom o tajnih podatkih podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen." Po njegovih besedah je v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, ki velja tudi za zaslišanje prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, priča dolžna govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati, krivo pričanje pa predstavlja kaznivo dejanje.
"Eden izmed glavnih elementov kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov je posredovanje le teh 'nepoklicani osebi', pri čemer zakon o tajnih podatkih določa, da brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov med drugimi do teh lahko dostopajo prav poslanci, ki zato že po zakonski določbi ne spadajo med nepoklicane osebe. Moja stranka je kljub zavedanju, da ne operira s tajnimi podatki, z vso skrbnostjo do konkretnega primera od predsednika preiskovalne komisije zahtevala zaprtje seje za javnost, ki tako s strani moje stranke ni bila seznanjena z nobenim delom vsebine zaslišanja na zaprti seji. Kljub temu so nekateri mediji takoj po zaslišanju že razpolagali z vsebino zaprtega dela seja, do katere so očitno prišli na drug način, kar pa je bistveno bolj zaskrbljujoče," je dodal Verbajs. V kolikor držijo navedbe, da je Sova zoper Lindava že pred dvema tednoma podala kazensko ovadbo, pa gre po njegovi oceni v omenjenem primeru brez dvoma za krivo ovadbo, ki se obravnava kot samostojno kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti.
