Luka Mlakar
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po opravljenem predhodnem preizkusu uvedla preiskavo glede prijave domnevnih političnih pritiskov predsednika vlade Roberta Goloba na bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Senat komisije v sestavi namestnikov predsednika komisije Davida Lapornika in Simona Savskega, predsednik komisije Robert Šumi se je namreč iz zadeve izločil zaradi zamrznjene službe v policiji in večletnega sodelovanja z Bobnar, je zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave, so potrdili na KPK. Ob tem so poudarili, da se uvedba preiskave v omenjeni zadevi nanaša na del prijave domnevnih političnih pritiskov, ki jih je na KPK naznanila Bobnar, medtem ko v drugem delu nadaljujejo s predhodnim preizkusom.
Pri uvedbi preiskave gre za naslednjo fazo postopka pred komisijo, na KPK pa v zvezi s tem poudarjajo, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo omenjene sume kršitev potrdili ali ovrgli. Bobnar je politične pritiske, ki naj bi jih bila deležna s strani Goloba, KPK in tožilstvu naznanila decembra lani, ko je po sporu s predsednikom vlade odstopila s funkcije notranje ministrice. Na KPK so poudarili, da ne morejo napovedati, kdaj bo omenjeni postopek končan, saj da je to odvisno od več dejavnikov: "Več informacij v zvezi z zadevo vam bomo zaradi zagotavljanja pravic obravnavanih oseb v preiskavi lahko podali, ko bodo obravnavane osebe o uvedbi obveščene." Zadevo obravnava tudi specializirano državno tožilstvo, a ker je ta trenutno še v fazi predkazenskega postopka, dodatnih informacij zaradi interesa postopka in varstva osebnih podatkov ne morejo posredovati.
Bobnar: Šlo je za nedopustne zahteve in pogojevanja
Bobnar je danes dejala, da je za odločitev KPK o uvedbi preiskave izvedela iz medijev: "Svoj pogled na obravnavano zadevo sem javno že predstavila. Odločitve KPK do zaključka preiskave ne želim komentirati. Ob prijavi, za vsebino katere trdno stojim, sem ocenila, da je šlo za nedopustne zahteve in pogojevanja. Naj strokovnjaki do konca opravijo svoje delo in povedo, kaj je v tej družbi dopustno in kaj ne." Kot je pojasnila, je s prijavo želela doseči samo to, da se jasno in glasno pove, kje je meja dopustnega v politiki. "Navkljub vsem osebnim diskreditacijam o lažeh in halucinacijah, pa so zakoni jasni, dejstva in dokazi govorijo sami zase, državni organi pa naj to korektno in neodvisno presodijo," je še poudarila Bobnar. Za odziv smo zaprosili tudi premierja Goloba. Iz njegovega kabineta so nam sporočili, da zadeve zaenkrat še ne bo komentiral, ker z njo ni seznanjen. Da ne komentirajo nezaključenih postopkov, ki tečejo pred neodvisnimi organi, so poudarili tudi v njegovi stranki Gibanje Svoboda.
Nekdanja notranja ministrica je na nedavnem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, znova poudarila, da je bila s strani premierja Goloba deležna političnih pritiskov, ki so nato vodili do njenega odstopa. "Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo," je na zaslišanju povedala Bobnar. Po njenih navedbah je Golob od nje v zameno za povrnitev zaupanja zahteval, da iz policije odpusti direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca: "Premierju sem jasno povedala, da si na takšen način zaupanja ne bom kupovala, saj Jazbec ni storil nič takšnega, da bi moral izgubiti službo."
Po njenih besedah jo je Golob že pred tem opozoril, da tedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil svoje naloge glede čiščenja policije in da gre pri tem za izdajo, "ker ima okrog sebe določene ljudi". Bobnar je med drugim povedala, da se je v kadrovske zadeve na policiji vmešaval tudi nekdanji policijski specialec in premierjev neformalni svetovalec Miloš Milović. Ta je po njenih besedah novembra lani klical na notranje ministrstvo in zahteval, da policija zaposli določenega človeka. Slednji bi moral biti zaposlen kot Golobov varnostnik, a na policiji niso dali soglasja za njegovo zaposlitev. Spomnimo, da je bil Milović junija letos na vrhovnem sodišču pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi sodelovanja pri fiktivnem poslu Železničarskega gradbenega podjetja.
Golob: Po devetih mesecih so prišli z novimi halucinacijami
Bobnar in Lindav sta na zaprtem delu seje članom preiskovalne komisije med drugim povedala, da naj bi premier Golob vplival na preložitev aretacije ruskih vohunov. Po njunih informacijah naj bi bila ta prvotno načrtovana 28. novembra lani oziroma dan po trojnem referendumu, na katerem je zmago slavila vladna koalicija. Da pridržanje vohunov ne bi zasenčilo referendumske zmage, naj bi Golob prestavitev datuma aretacije naročil direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Jošku Kadivniku, ta pa naj bi to sporočil direktorju Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darku Muženiču. Slednji naj bi nato o preložitvi aretacije obvestil Lindava. Aretacija je bila izvedena 5. decembra lani oziroma teden dni kasneje, kot naj bi bilo sprva načrtovano.
Golob je zaslišanje Bobnar komentiral z besedami, da je nekdanja ministrica povedala samo eno resnico, vse ostalo pa da je bilo "ogromno natolcevanje". "Edina resnica, ki jo je povedala, je, da sva se maja dogovorila, da ima eno samo nalogo – da očisti policijo janšistov," je povedal Golob in poudaril, da obstajajo priče in dokazi, ki bodo potrdili, kje vse je Bobnar prikrojila resnico. Golob je v svojih kasnejših odzivih na pričevanje Bobnar besedo janšisti zamenjal z izrazom janšizem, navedbe o tem, da naj bi se osebno zavzel za preložitev aretacije vohunov, pa je označil za "halucinacije". "Ko je odstopila, o tem prijetju ni bilo govora. Kaj vam hočem povedati? Potrebovali so očitno devet mesecev, da so prišli z novimi halucinacijami, ker niso mogli dokazati česa? Da se dejansko nisem vpletal v nobene operativne postopke, ker se tudi nisem," je dejal Golob. Da so navedbe glede izvedbe prijetja ruskih vohunov neresnične, je poudaril tudi Kadivnik.
NSi: Uvedba preiskave KPK je bila glede na pričanje Bobnar nujna
Na vprašanje, ali bo KPK pod drobnogled vzela tudi navedbe, da naj bi Golob vplival na preložitev aretacije vohunov, in njegove izjave o čiščenju janšistov, so nam na KPK odgovorili, da bodo pri odločanju v tej zadevi upoštevali vse relevantne informacije in okoliščine, ki izhajajo iz že pridobljenih podatkov, dokumentacije in pojasnil ter drugih dostopnih virov, torej tudi informacij, ki jih omenjamo. "Upoštevali jih bomo bodisi v okviru te prijave bodisi v okviru drugih morebitnih odprtih prijav," so dodali na KPK. Na specializiranem državnem tožilstvu pa so v povezavi s tem poudarili, da izvajanje pregona za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu kazenskega zakonika ni v njihovi pristojnosti. V opozicijski NSi, v kateri so zaradi izjav Bobnar in Lindava o tem, kako naj bi premier vplival na preložitev aretacije ruskih vohunov, zahtevali nujno sejo parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS), menijo, da je bila glede na pričanje nekdanje ministrice Bobnar uvedba preiskave s strani KPK nujna. V koalicijski SD pa so poudarili, da je Slovenija pravna država in da naj se z morebitnimi nezakonitostmi ter s kršenjem protikorupcijske zakonodaje ukvarjajo za to pristojni organi. "Kot smo že pojasnili v zvezi z dotično zadevo, pričakujemo, da se vsa odprta vprašanja čim prej razjasnijo," so še dodali v SD.
KPK: Lindav ni pritiskal na natečajno komisijo
Spomnimo, da je KPK pred dnevi ugotovila, da neizbrani kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni izvajal nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki je presojala primernost kandidatov za novega prvega moža policije. Sum nedovoljenih pritiskov je na KPK naznanila posebna natečajna komisija za izvedbo posebnega javnega natečaja za izbiro generalnega direktorja policije. Kot pritisk je razumela dopis Lindavovega pooblaščenca z očitki, da Senad Jušić ne izpolnjuje vseh pogojev za ta položaj.
V dopisu pooblaščenca je med drugim pisalo, "da bo posebna natečajna komisija nosila polno osebno odgovornost za strokovnost in skrbnost odločitve" ter "da kršitev predpisov predstavlja nevestno delo na delovnem mestu". KPK nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki bi pomenili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ni potrdila, preverja pa sume drugih kršitev pri izbiri šefa policije. Komisija je namreč v začetku septembra na lastno pobudo na podlagi medijskih objav uvedla predhodni preizkus v povezavi s sumi nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja policije. Naknadno je prejela tudi prijavo, ki se je nanašala na sume nedovoljenih vplivov, in jo obravnavala v okviru uvedenega predhodnega preizkusa.
