(foto: Andrej PETELINŠEK
Vlada je v sredo obravnavala predlog zakona o pravilih cestnega prometa, ki občutno znižuje kazni za prekoračitev hitrosti, predvideva pa še druge spremembe. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec meni, da so predlagane globe primerljive z ostalimi evropskimi državami, vendar še vedno višje, od sosednje Avstrije na primer. Višje kazni pa so predvidene za tiste voznike, ki med vožnjo telefonirajo po mobilnem telefonu in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Zato ministrstvo za infrastrukturo predlaga zvišanje kazni, in sicer s 120 evrov na 250 evrov, poleg tega pa bi kršitelj dobil tudi tri kazenske točke. V sosednji Italiji je na primer kazen za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo od 161 do 646 evrov, pri čemer lahko pristojni organi vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, odvzamejo vozniško dovoljenje za čas od 15 dni do dveh mesecev. V primeru povzročitve prometne nesreče telefon tudi zasežejo. Poleg tega je predvidena kazen pet kazenskih točk za italijanske državljane.
Na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjujejo, da je zdaj na vrsti državni zbor, pričakujejo, da bo zakon sprejet v prvih mesecih prihodnjega leta.
Manj mrtvih v prometnih nesrečah
Do konca letošnjega junija je na slovenskih cestah umrlo 45 ljudi (11 manj kot v lanskem primerjalnem obdobju), in je z izjemo leta 2018, najmanjše v zadnjih petih letih. V tem obdobju se je hudo telesno poškodovalo 274 udeležencev, v lanskem primerljivem 374. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola se je pripetilo 628 prometnih nesreč , kar je za 16 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil vinjen voznik je v tem obdobju umrlo 15 (lani 20). Na infrastrukturnem ministrstvu ugotavljajo, da je manjše število prometnih nesreč in poškodovanih zagotovo posledica ukrepov, ki so v času epidemije virusa COVID-19 občutno zmanjšali promet na slovenskih cestah.
Zavijanje na desno ob rdeči luči v križiščih
Med predlaganimi spremembami je tudi možnost zavijanja v desno ob rdeči luči v križiščih, ki so pregledna in kjer je to mogoče. To bo voznikom signaliziral poseben znak ob semaforju, križišča bodo tudi primerno označena, pretočnost pa bo zagotovo boljša. V AMZS ocenjujejo, da bi to lahko bila dobrodošla novost, pri čemer izpostavljajo pomen izobraževanja voznikov, da bodo s to novo rešitvijo seznanjeni in jo bodo znali pravilno ter varno uporabljati. Prepričani so, da je nujno tudi zavedanje vseh voznikov, da trenutni predlog določbe tovrstno vožnjo omogoča, in ne zahteva. Voznik naj se za njeno uporabo odloči, če se bo pri tem počutil varno in suvereno. V nasprotnem primeru mu tega ni treba storiti, kar morajo upoštevati tudi vozniki za njim. Vodja AMZS šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik opozarja, da bo zavijanje v desno ob rdeči luči, ki bo odvisno od presoje posameznika, na ceste predvidoma vsaj v prvi fazi prineslo veliko zmede, predvsem pa že tako pogosto trobljenje. Zato bo zelo pomembno ozaveščanje, kako po treba po novem ravnati v takšni situaciji in kje bo postavljen prometni znak, ki bo voznikom kazal, da bodo lahko, ko bodo za to pogoji, zavili na desno ob prižgani rdeči luči. "Takšen prometni znak bo ob rdeči luči, razlika je že v tem, da to ni svetlobni znak, ampak bo klasičen znak, ki bo tudi na drugem položaju," pravi Pungertnik. Splošno pravilo ob rdeči luči na semaforju določa, da je vožnja vozil oziroma hoja pešcev prepovedana. Če je v višini rdeče luči na semaforju nameščen prometni znak "vožnja desno ob rdeči luči na semaforju", je vožnja desno dovoljena, vendar le ob pogoju, da je smer prosta. To pravilo je bilo prvič uvedeno v Vzhodni Nemčiji leta 1978, v letu 1994 pa se je razširilo na območje celotne Nemčije. Če je v višini rdeče luči na semaforju nameščen prometni znak "vožnja desno ob rdeči luči na semaforju" z dopolnilom le za kolesa, je vožnja desno dovoljena le kolesarjem, vendar le ob pogoju, da je smer prosta. Takšno vožnjo imajo že nekaj časa uzakonjeno tudi v Litvi, Belgiji in Franciji.
(foto: Profimedia)
Z električnimi skiroji po klesarskih cestah
Predlog omenjenega zakona predvideva še druge spremembe, med pomembnejšimi je večja varnost za kolesarje. Najmanjša mogoča razdalja pri prehitevanju bo zdaj meter in pol. Povišale pa se bodo tudi globe, če na cestah ne boste upoštevali vozil s prednostjo, kot sta policijsko in reševalno vozilo. Predlagana globa je 300 evrov (prej 160). Električne skiroje predlog zakona opredeljuje kot lahka motorna vozila. Z njimi se bo možno voziti po kolesarskih poteh ali ob desnem robu cestišča, kot to velja za kolo ali mopede. Uporaba električnih skirojev bo dovoljena od 14. leta naprej, do 18. leta pa bodo morali vozniki nositi čelado. Z njim pa se bo prepovedano voziti na površinah, namenjenim pešcem.
Predvideno znižanje kazni za nekatere cestno prometne prekrške
Minister Vrtovec je tudi zagovornik zniževanja kazni za prehitro vožnjo, ker tudi glede na izkušnje iz tujih držav meni, da ni povezave med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnim izidom. Med predlaganimi spremembami so tudi znižanje kazni za nekatere cestno prometne prekrške. Prekoračitev hitrosti do 10 kilometrov na uro v območju, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, bo voznika po predlogu vlade stala 40 evrov. Kazen za prekoračitev hitrosti od 10 do 20 kilometrov na uro se bo s sedanjih 250 evrov znižala na 120 evrov plus tri kazenske točke, kazen za prekoračitev od 20 do 30 kilometrov na uro pa bo znašala 250 evrov, poleg tega voznika čaka pet kazenskih točk. Globa za prekoračitev hitrosti od 30 do 40 kilometrov na uro bo znašala 500 evrov kazni in sedem kazenskih točk. Prekoračitev hitrosti od 40 do 50 kilometrov na uro pa bo kršitelja stala 750 evrov in devet kazenskih točk. Predlog zakona zvišuje tudi kazni za prekoračitev hitrosti v območjih, kjer je hitrost omejena na 90 kilometrov na uro. Prav tako bodo nižje na hitrih cestah in avtocestah. Tam, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, pa bo odslej kazen za prekoračitev hitrosti do 10 kilometrov na uro znašala 40 evrov, prekoračitev od 10 do 20 kilometrov na uro bo prekrškarje stala 130 evrov, prekoračitev med 20 in 30 kilometrov na uro 500 evrov plus sedem kazenskih točk. Tisti, ki bodo hitrost prekoračili za 30 ali več kilometrov na uro, pa bodo plačali 1200 evrov in ostali brez vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, na kateri cesti je storjen prekršek, pa znižanje kazni za najhujše prekoračitve niso predvidene. Tisti, ki bo v območju za pešce prehiter za več kot 30 kilometrov na uro, oziroma bo v naselju ali zunaj njega hitrost prekoračil za več kot 50 kilometrov na uro, bo plačal 1200 evrov kazni, hkrati pa bo dobil še 18 kazenskih točk, kar pomeni, da bo ostal brez izpita. Prekoračitve omejitve hitrosti za več kot 60 kilometrov na uro na avtocesti bodo še naprej kaznovane z enako visoko globo in 9 kazenskimi točkami.