Umrlo je 45 bolnikov s covid-19, od tega jih je 24 umrlo v bolnišnicah, je povedal govorec vlade Jelko Kacin. V bolnišnicah je 1275 bolnikov s covid-19, od tega jih je 208 na oddelkih za intenzivno nego.
Kacin je na novinarski konferenci poudaril, da je zaradi trenutnih epidemioloških razmer vlada včeraj na dopisni seji sprejela odločitev o podaljšanju epidemije še za 30 dni. Na vprašanje, zakaj je bilo to potrebno, pa je Kacin odgovoril, da zdravstveni delavci delajo na robu zmogljivosti, še posebej v nekaterih predelih države, kjer so kapacitete v bolnišnicah v celoti zapolnjene.
"Še vedno smo v precej zahtevni situaciji, ko gre za število intenzivnih postelj. To število še vedno raste, sicer zelo počasi, pa vendar," je zatrdil. "Dokler nam število okuženih ne pade na neko znosno število, ki se bo potem s 14-dnevnim zamikom odražalo tudi v bolnišnicah in na koncu tudi z zmanjšanjem števila ljudi v intenzivnih negah, moramo biti zelo pozorni in ne smemo z nobenim signalom sporočati, da smo epidemijo že premagali," je poudaril. "Če bi se danes odločili, da je mesec epidemije dovolj, bi bilo to zelo neodgovorno dejanje," je še ocenil Kacin.
Ponekod po Evropi število okužb pada
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je povedala, da število primerov okužb narašča tako v Sloveniji kot tudi v svetu. V Evropi je primerjavi z oktobrom, da nekatere države beležijo porast števila primerov, na Češkem, v Franciji, na Irskem, v Islandiji, na Nizozemskem in v Španiji pa število novih okužb že upada.
V omenjenem obdobju je število primerov okužb v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev v Avstriji naraslo za 23 odstotkov, v Estoniji za 32 odstotkov, v Latviji pa za 25 odstotkov. Velik porast beležita tudi Švedska (več kot 30 odstotkov) in Velika Britanija (13 odstotkov). Slovenija pa beleži 3,9-odstotni porast števila okužb v 14 dneh na 100.000 prebivalcev.
14-dnevna pojavnost najvišja v Pomurju
Čakš Jagrova je podala primerjavo 14-dnevne pojavnosti koronavirusa med slovenskimi regijami. Primerjala je podatke v času od 14. do 27. oktobra in od 2. do 15. novembra. V oktobrskem obdobju je bila pojavnost najvišja na Gorenjskem in Koroškem. Na Gorenjskem je bilo 1626 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, na Koroškem 1015. V novembrskem primerjanem obdobju pa je bila 14-dnevna incidenca najvišja v pomurski regiji (1609), na Gorenjskem pa je nekoliko padla (1237). V ostalih regijah pa spremembe niso bile tako velike.
V obdobju od začetka oktobra do sredine novembra je močno naraslo število okužb v domovih za starejše. Med oskrbovanci in zaposlenimi je bilo 4. oktobra 242 okuženih, število pa je nato vsak teden naraščalo. 15. novembra sta bili v domovih potrjeni 4802 okužbi.
Vse, ki so bili obveščeni, da je bil njihov test pozitiven, je Čakš Jagrova pozvala, naj ne čakajo na klic epidemiologa, ampak naj čim prej naložijo kodo v aplikacijo. "Na ta način uspete obvestiti svoje bližnje kontakte," je pojasnila. Hkrati je vse, ki so pozitivni pozvala, naj ostanejo doma.
Virus je prisoten vsepovsod
Na vprašanje, kje se virus sedaj najhitreje širi, je Čakš Jagrova dejala, da je ta trenutek virus prisoten vsepovsod in se širi. Virus je prisoten v populaciji, tako v službah, kot v domovih za starejše, in kje ga je ta trenutek več, ni definirano in pravzaprav niti ni pomembno, je dejala Čakš Jagrova.
Pojasnila je še, da v večini primerov epidemiologi anketirajo le osebe v samoizolaciji in ne identificirajo vseh kontaktov posameznika, ki je bil pozitiven na testu. Če bi bilo okužb manj, bi lahko spremljali tudi kontakte pozitivih oseb, a je trenutno to nemogoče, je še dejala.
Prav tako je dejala, da je v tem obdobju nemogoče ugotavljati, kako se virus vnaša v domove za starejše, ker je priliv pozitivnih primerov velik "in samo pomagamo preprečevati širjenje," je dodala.
Dnevno uspejo epidemiologi, ki jim pomagajo tudi študenti, poklicati in anketirati približno 1200 ljudi. "To je samo anketa, to ni tisto, kar bi šlo v identifikacijo tesnih kontaktov in hkrati predlaganje karantene," je poudarila Čakš Jagrova. Ob tem je dejala, da bi morali število pozitivnih dnevnih primerov znižati krepko pod 300, da bi epidemiološka služba ponovno prevzela vso vlogo pri tem. Pojasnila je, da v tej situaciji epidemiologi pokličejo pozitivno osebo, z njo opravijo kratko anketo in jo hkrati opozorijo in prosijo, naj o tem obvesti svoje tesne kontakte.
