"Ocenjujemo, da so starejši upravičeni do večjega vpliva na delovanje domov starejših. Stanovalci kot uporabniki in plačniki storitev v domovih morajo postati vsaj enakopravni in enakovredni, če ne najpomembnejši odločevalci v domovih, in morajo imeti neposreden vpliv na vse odločitve. V primerih, ko stanovalci niso več sposobni odločanja, naj to vlogo prevzame njihov sorodnik oziroma skrbnik," je ena od zahtev Srebrne niti - društva za dostojno starost, ki so jih danes predstavili na tiskovni konferenci v Mariboru.
Depolitizacija domov za starejše
Predlagajo tripartitno sestavo svetov zavodov, s tretjino predstavnikov ustanovitelja in lokalne skupnosti, tretjino zaposlenih in tretjino uporabnikov oziroma njihovih sorodnikov. Želijo si namreč depolitizacije domov za starejše, saj niso zadovoljni s sedanjo prakso, ko so tako direktorji kot predstavniki ustanovitelja in lokalne skupnosti v svetih zavodov (domov starejših) praviloma izbrani in postavljeni na podlagi politične pripadnosti in ne zaradi strokovnosti, izobrazbe, izkušenj ali vsaj izkazane empatije do področja, ki bi ga vodili. Predstavniki ustanovitelja so v svetih zavodov vedno v večini, njihovo število presega skupno število predstavnikov zaposlenih, lokalne skupnosti in uporabnikov. "To pomeni, da je politika, in ne stroka, glavni odločevalec pri upravljanju in delu zavoda (doma), zaposleni ali uporabniki, ki so jim storitve namenjene in jih tudi plačujejo, pa so postavljeni na stranski tir. Takšni sveti zavodov so farsa, skozi katero politika legitimira svoje trenutne interese," je opozorila predsednica Biserka Marolt Meden. "Vztrajamo pri spremembi zakona o zavodih in posledično vseh ustanovitvenih aktov domov starejših, v katerih je treba skladno s potrebami sodobnega razumevanja opredeliti sestavo svetov zavodov in jo opredeliti v statutu vsakega doma.
Skrajni čas je tudi za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in ureditvi kadrovskih normativov v domovih za starejše. Da se ne bodo ponavljale tragične posledice, ki jih je prinesla epidemija covida-19," so opozorili v združenju, ki je nedavno pridobilo status nevladne organizacije.
Zaposleni obremenjeni in slabo plačani
"Nikakor ne moremo pozabiti, da je bilo lani okuženih 55,9 odstotka stanovalcev in 40 odstotkov zaposlenih. Da je bilo samo 15 odstotkov okuženih stanovalcev hospitaliziranih zaradi zdravljenja, dva odstotka jih je bilo za kratek čas umaknjenih zaradi organizacije rdečih con, kar 20 do 30 odstotkov stanovalcev pa je bilo uvrščenih v četrto kategorijo oskrbe," je spomnila Marolt Medenova.
Samo v drugem valu epidemije je v domovih za starejše umrlo 964 ljudi, v bolnišnicah pa 860 starejših. Prepričani so, da bi jih veliko manj, če bi imeli zagotovljeno boljšo zdravstveno oskrbo, ki je domovi kljub izjemnim naporom ob pomanjkanju kadra in pomanjkanju podpore s strani odgovornih ministrstev niso mogli zagotoviti. Zato je nujno treba urediti kadrovske normative v domovih za starejše, saj so obstoječi neustrezni in poleg slabše oskrbe stanovalcev vodijo tudi k odlivu kadra v tujino. "Tisti, ki še ostajajo, delajo dvojno, trojno delo," je poudarila Darinka Klemenc, članica Srebrne niti.
Na nevzdržen položaj v domovih za starejše je opozoril tudi Marko Slavič, direktor največjega tovrstnega zavoda v Sloveniji, Doma Danice Vogrinec Maribor. Ogorčen je, da na državni ravni še vedno ni sprejete nobene konkretne rešitve, ki bi izboljšala položaj v domovih za starejše. Neenakopraven položaj zaposlenih v bolnišnicah in domovih za starejše, ki so v rdečih conah skrbeli za covid bolnike, se kaže tudi v tem, da so slednji dobili za oskrbo bolnikov nižje plačilo, pa tudi sicer so plače zaposlenih v domovih zelo nizke. Zaradi stalnega prelaganja odgovornosti med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo glede stanja v domovih v Srebrni niti menijo, da je nujno treba ustanoviti samostojno ministrstvo za starejše, potrebujemo pa tudi varuha starejših.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
