"Predlogi novih zakonov se trudijo z mnoštvom ukrepov dati vtis, da se dogaja ravno nasprotno, a v resnici se nadaljuje s politiko umika države s stanovanjskega področja," je dejala Maša Hawlina. "Ni sredstev za nova javna neprofitna stanovanja, ki so edina rešitev; javnim stanovanjskim skladom se nalaga nove naloge, a se jim ne omogoča niti ne zagotavlja pogojev za dobro delovanje v javno korist," je opozorila raziskovalka, članica Zadrugatorja in Inštituta za študije stanovanj in prostora. Predlagani novi ukrepi so bolj kot v zaščito najemnikov usmerjeni v zaščito najemodajalcev, ki se jih subvencionira, hkrati država predlaga, da bi javna najemniška služba prevzela tveganja najemodajalcev, so naštevali sodelujoči. Vse skupaj utrjuje tržno logiko in pogostokrat nerealno rast cen stanovanj in najemnin v mestih. "Predpogoj za to, da postane aktivna stanovanjska politika v javno korist nekaj samoumevnega, trajnega in običajnega, je, da se zagotovi sistemsko financiranje izvajanja stanovanjske politike, torej gradnje in obnov javnih stanovanj," je še opozorila Maša Hawlina.
400 pripomb, 300 od državljank in državljanov
Mreža Stanovanja za vse, ki poleg Inštituta za študije stanovanj in prostora vključuje še Inštitut za politike prostora, zavoda PIP iz Maribora in Avanta Largo ter društvo PiNA, je lani konec novembra poslala svoje pripombe in predloge na novi stanovanjski zakonik, ki so ga jeseni pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Simon Zajc. Na ministrstvu so po 45-dnevni javni razpravi do 29. novembra prejeli okoli 400 vsebinskih pripomb. Največ, so pojasnili, jih je povezanih s področjem upravljanja večstanovanjskih stavb in delitvijo obratovalnih stroškov. Upravniki večstanovanjskih stavb predlagajo spremembe predvsem predlagane ureditve glede uvedbe mandata upravnikov, ločenih fiduciarnih računov, subsidiarne odgovornosti za plačevanje obratovalnih stroškov in predvidene prepovedi zalaganja za plačila dobaviteljem.
Kar 300 pripomb so ministrstvu poslali državljani in državljanke. Ti so imeli največ pripomb na predlagane spremembe pri kriteriju delitve stroškov, ki ne bi temeljilo več na številu oseb posamezne stanovanjske enote, ampak na obsegu njene ogrevane površine, so povedali na ministrstvu. "Svoje mnenje in predloge so posredovali vsi ključni deležniki s področja stanovanjske politike," načrtujejo na ministrstvu, da bodo vse pripombe in predloge pregledali v roku naslednjega tedna, do sredine januarja. Nato bodo izvedli dodatne "delovne posvete s ključnimi deležniki", so našteli stanovanjske sklade, občine, gospodarsko zbornico, predstavnike upravnikov večstanovanjskih stavb in etažnih lastnikov, nevladne organizacije in predstavnike ciljnih skupin; mladih, starejših in invalidov. Na posvetih nameravajo "analizirati podane predloge in pripombe, uskladiti stališča in pripraviti dopolnjen osnutek novega stanovanjskega zakona". Tega naj bi nato februarja dali v ponovno, 14-dnevno javno razpravo. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da datumski roki, kdaj bodo dali predlog zakona v medresorsko usklajevanje, v potrditev vladi in nato v obravnavo državnemu zboru, niso določeni. "Časovnica je odvisna od poteka usklajevanja določb s ključnimi deležniki stanovanjske politike in od odziva javnosti v ponovljeni javni obravnavi," poudarjajo demokratičnost postopka in usklajenost končnega zakonskega predloga.
Bodo javne politike krepile trg in banke ali zagotovile temeljne pravice ljudi?
Vodje vladnih strank so danes razpravljale tudi o predlogu, da bi se slabo banko ali DUTB preoblikovalo v profitni sklad za gradnjo stanovanj, s čimer bi se tudi podaljšalo njeno delovanje. Spomnimo, vlada je lani zagotovila 12 milijonov za dokapitalizacijo DUTB prek republiškega stanovanjskega sklada, ko je prišlo do prenosa parcel - stanovanjski sklad je tedaj opozoril, da sredstev za gradnjo nima.
