(STANOVANJSKA STISKA): Furs lani prejel 400 prijav nezakonitosti, a ocenjujejo, da se situacija izboljšuje

Kristina Božič
07.01.2020 12:52

Zgodbe, ki smo jih v lanskem letu zbrali od iskalcev najemnih domovanj po Ljubljani, so številne opozarjale na nezakonite prakse lastnikov stanovanj, da bi se izognili plačilu davkov. Na Fursu pravijo, da pozivajo najemnike k več prijavam in najemodajalce k izpolnjevanju njihovih zakonskih obveznosti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Izkušnje ljudi pri iskanju domovanja, ki bi ga lahko vzeli v najem, pričajo tako o diskriminaciji na podlagi osebnih okoliščin, o zavračanju pravice najemnika, da v najetem stanovanju prijavi začasno bivališče, kot o podpisovanju dvojnih najemnih pogodb – uradne z nižjim zneskom najemnine za nižje plačilo davkov in nato še dejanske, ki vključuje tudi dodatni znesek, ki se ga plača na roko lastniku nepremičnine do "polne" najemnine.
Na finančni upravi (Furs) pojasnjujejo, da so pri obračunavanju "davka od dohodka od oddajanja premoženja v najem" odvisni od podatkov, ki jim jih posredujejo davčni zavezanci – lastniki, ki nepremičnine oddajajo v najem. "Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v primeru, ko je napovedani dohodek oziroma dogovorjeni znesek najemnine nižji od realne tržne vrednosti, davek odmeril od realne tržne cene najema, ki velja na določenem območju, razen v primerih, ko iz zbranih dokazil izhaja, da je dejanska višina najemnina višja od tiste, ki je določena s pogodbo," pojasnjujejo na Fursu. "Pri postopku ugotavljanja dejanske višine najemnine je tako pomembno tudi sodelovanje najemnika, ki lahko predložili dokazila, iz katerih je razvidno, kolikšna je dejanska najemnina," pravijo, da sami drugače ne morejo zaznati nepravilnosti.
Teh se sicer jasno zavedajo na centrih za socialno delo. Spomnimo, direktorica ljubljanskih centrov za socialno delo Anja Osojnik nam je pojasnila, da je med drugim "težava, da najemodajalci v najemnih pogodbah navajajo nižje zneske najemnin zaradi plačila davka, tako da mora najemnik dejansko plačati višjo najemnino od navedene". S tem se poleg izogibanja plačilu davkov izgubita tudi vloga in smisel, ki naj bi ga imela subvencija najemnine, saj to centri za socialno delo izračunajo od uradne, v pogodbi zabeležene najemnine.
Na Fursu pravijo, da so v letu 2019 prejeli več kot 400 prijav zaradi neprijavljenih najemnin, a da ne morejo podati ocene, koliko denarja zaradi nezakonitosti na tem področju ni šlo v državno blagajno. V letu 2020 napovedujejo, da bodo povečali nadzor. Zavezance pozivajo, naj dohodke iz oddajanja v najem napovejo v pravilni višini in pravočasno – do 28. februarja. Pojasnjujejo, da bi učinkovitost nadzora lahko povečala večja transparentnost najemnih razmerij. "Najemnike pozivamo, naj ne pristajajo na najem stanovanja brez pogodbe ali na sklepanje dvojnih pogodb ter plačevanje najemnine na roko," pravijo.
Mama samohranilka, ki se je ujela v sistem zaprtih vrat pri iskanju uradno prijavljenega najema, je pred dobrima mesecema sicer opozorila, da transparentnost, ki bi lahko sprožila dodatni nadzor, obstaja že sedaj, če bi le kdo želel narediti primerjavo med zneski najema v oglasih na internetnih portalih za določeno nepremičnino in med zneski, ki so nato dejansko zapisani v najemne pogodbe in oddani Fursu.
A na Fursu so navkljub zgodbam ljudi, ki so se soočili z diskriminacijo in nezakonitimi praksami, prepričani, da "se je situacija delno izboljšala glede na rezultate, ki smo jih v sklopu akcije nadzora sobodajalcev spremljali". Za to ponujajo sicer relativno stare podatke Ajpesa, da se je od decembra 2017 do konca septembra 2018 na novo registriralo 26 odstotkov več sobodajalcev kot v istem obdobju preteklega obdobja. Porast, pojasnjujejo, "pripisujemo tudi poostrenemu nadzoru sobodajalcev, ki jih je Fusr opravil v letu 2018". Dodajajo še, da se je število obračunov davka od dohodkov iz dejavnosti sobodajalcev v letu 2018 povečalo za 30 odstotkov glede na predhodno leto, kar lahko pomeni tudi, da se več ljudi odloča del dohodka iskati z oddajo nepremičnine v najem. Na Fursu dodajajo, da so bile napovedi obračunanih prihodkov višje za 40 odstotkov, davčna obveznost pa za 32 odstotkov višja glede na leto 2017, kar potrjuje zgodbe ljudi o izjemni rasti višine najemnin. In posledično - o za mnoge vse bolj nedosegljivem iskanju doma.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta