Klara Širovnik
Naj pojasnimo. Na hitrost vselitve v študentski dom imajo vpliv učni uspeh tistega, ki je vlogo oddal, njegov materialni položaj, oddaljenost stalnega bivališča od kraja študija, dodatne "točke" pa lahko vlagatelju prinesejo še "posebni dosežki" in izredne zdravstvene ali socialne okoliščine. Anej si je v gimnaziji prislužil eno zlato priznanje, za las se mu je izmuznil celo naslov "zlatega maturanta". Prepričan je bil, da mu bodo dosežki pomagali pri iskanju študentske sobe. Pa še iz Podravja sem, si je mislil. Scenarij, v katerem sobe ne bi dobil, se je zdel skorajda neverjeten, saj je njegov "pravi dom" od fakultete oddaljen dobrih 130 kilometrov. "Maturo smo odpisali junija, rezultate pa dobili 15. julija. Vesel sem bil, saj je postalo jasno, da bom na želeno fakulteto zagotovo sprejet. Edina skrb, ki mi je še ostala, je bila, kje bom spal. Slaba dva tedna pred začetkom študija sem izvedel, da sem na listi za sprejem v enega od študentskih domov v Ljubljani 800. po vrsti," se spominja trenutka, ko se je zavedel, da bi se situacija utegnila zaplesti.
"Mislili smo, da bo taka namestitev rešitev za prvi teden dni v Ljubljani, zdaj se je že obrnil ves oktober, pa smo še vedno tu."
Stanovanjska stiska
Zakaj je postala varna streha nad glavo luksuz? V naslednjih dneh bomo objavili niz prispevkov o tem, kaj za seboj pušča dolgoletno zanemarjanje zagotavljanja dostopnih in dostojnih stanovanj. Kakšne posledice ima na tem področju ignoranca pristojnih državnih in občinskih institucij? Osebne izkušnje posameznikov in posameznic, od študentov do mater samohranilk, opozorila organizacij in kolektivov ter odgovori različnih institucij nazorno opisujejo, kako in zakaj je najti streho nad glavo za vse več ljudi stvar sreče, gnilih kompromisov ali celo nedosegljiv luksuz. Vlada Marjana Šarca obljublja, da na rešitvah že delajo, predlog novega stanovanjskega zakona je v javni razpravi, komentarje je mogoče podati do 28. novembra. A kako učinkovite bodo predlagane spremembe in kako blizu so dejansko rešitve? Preberite v naslednjih dneh.
Kaj pa oddajanje na črno?
Ob celotni sagi je Aneja še posebej razjezila ena stvar. "V času, ko čakam na svojo posteljo, sem dobil štiri ponudbe za najem sobe v študentskem domu 'na črno'. Nekateri študenti se iz doma izselijo, najemnino dvignejo za 40 evrov in sobo oddajo nekomu, ki je v stiski, sami pa imajo od tega profit," komentira, saj ne more verjeti, da nekateri čakajo na dom, drugi pa s sobami upravljajo na lastno pest. Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana je sicer prepričan, da ne gre za zelo razširjen problem, inšpekcija svoje delo opravlja korektno, pojasni. "Imamo zelo stroge in zelo redne kontrole glede tega, izvajamo jih praktično na 14 dni," pravi in dodaja, da bivanje stanovalcev nadzorujejo na dva načina - redno in izredno. Pri rednih kontrolah se načrtno preverijo stanovalci vseh sob v določenem domu, izredne kontrole pa se praviloma izvajajo na podlagi suma oziroma prijave, da se v določeni sobi ali apartmaju nahajajo ljudje, ki niso upravičeni do bivanja v študentskih domovih. "Moram vam priznati, da je tistih, ki se 'švercajo', izredno malo. Veliko več imamo takih, ki imajo v svojih sobah neprijavljene goste in prenočevalce," še pravi Brlek.
