Ukrepi so namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo, je po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Na podlagi ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo.
V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. To pomeni, da bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci, je pojasnil Kordež.
Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike.
Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer bo neprekinjeno prisoten zdravnik za izvajanje službe NMP, je pojasnil Kordež.
Prav tako je vlada danes sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Gre za ukrep, ki je posledica umika soglasij za nadurno delo določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih, je pojasnil.
"Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu, če niso, pa da takšna soglasja prekličejo," je poudaril.
Ob tem je dodal, da na ministrstvu za zdravje direktorje javni zdravstvenih zavodov pozivajo, naj jim do srede posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnih zdravstvenih ustanov.
Vlada bo sprejela še dodatne ukrepe
Gre za prvi sklop ukrepov, v prihodnje pa bo vlada po njegovih besedah predvidoma sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do "opravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke".
"Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi, kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen," je poudaril državni sekretar.
Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom prišlo tudi do premeščanja zdravstvenih delavcev.
Danes sprejeti ukrepi po besedah Kordeža v "največji možni meri" izhajajo iz obstoječe zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.
Fides: Zdravstva ne poznajo. Če pa ga, jim ni niti malo mar za bolnike
Namesto da bi vlada iskala rešitev za uresničitev stavkovnih zahtev, sprejema sklepe, s katerimi bo rapidno poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot izven njega, se je odzval zdravniški sindikat Fides.
Prebiranje vladnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu kaže na veliko nepoznavanje situacije v zdravstvu, navajajo. Če so takšne ukrepe pisali na ministrstvu za zdravje, pa Fides za javno zdravstvo še bolj skrbi, kot ga je doslej.
Uveljavljanje izmenskega dela bo namreč pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela. Posebej nevarno bo to v okviru sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči, navaja zdravniški sindikat. Ponovno da se vidi tudi "nonšalanten odnos Golobove vlade do veljavne ureditve področja dela zdravnikov. Nekatere ideje oziroma predstavljene rešitve, ki jih je predstavila vlada, namreč temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je prenehal veljati v letu 2017".
Iz vladnih pojasnil ni jasno, navaja Fides, kaj pomeni pojem "običajna delovna obremenitev" in kdo bo tisti, ki bo naredil analizo, ter kako bo to storil, zlasti pa kako se bo to izvedlo do 1. marca.
Če bo to prepuščeno javnim zdravstvenim zavodom, bodo strokovna vodstva tista, na ramena katerih bo politika zvrnila odgovornost za ukinjanje dežurnih delovnih mest in vse posledice, ki jih to prinese za zagotavljanje ustreznega zdravljenja. V praksi bo to pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Takšna navodila vlade bodo torej pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo seveda s tem soglašali, sporočajo iz Fidesa.
Napovedani ukrepi vlade imajo po mnenju stavkajočega zdravništva dve bistveni posledici: na ramena tistih, ki bodo še ostali, bo padlo še več dela, v primeru akutne bolezni ali zapletov pri hospitaliziranih pacientih pa le-ti ne bodo deležni take oskrbe, kot so je bili deležni do sedaj. "Po tem se vidi, da sprejemajo sklepe tisti, ki zdravstva ne poznajo. Če pa ga, jim ni niti malo mar za bolnike," še piše v odzivu Fidesa.
Kaj zahtevajo zdravniki?
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.
Mojca Šetinc Pašek: Vlada lahko stavko razglasi za nezakonito
V nadaljevanju objavljamo javni poziv, ki ga je na vlado naslovila iz Gibanja Svoboda izključena poslanka Mojca Šetinc Pašek.
"Razmere v slovenskem zdravstvu so zaskrbljujoče in iz dneva v dan bolj resno ogrožajo temeljne pravice slovenskih državljanov do zdravstvene zaščite in zdravljenja. Vzrok trenutnega stanja je v zaostrenih odnosih med vlado, ki se utaplja v lastni nedoslednosti in neučinkovitosti pri pogajanjih z zdravniškim sindikatom Fides, in stavkovnimi zahtevami Fidesa zgolj in samo po višjih plačah.
Sama poznam veliko zdravnikov, ki se zavedajo resnosti razmer v slovenskem zdravstvu in prav zato ne stavkajo. Predvsem pa delujejo v skladu z zdravniško etiko in skrbijo za svoje paciente ter običajno tudi ne sodijo med najbolje plačane zdravnike.
Račun za vse, kar se dogaja okrog stavke Fidesa, plačujejo bolniki in vsi slovenski državljani, ki vse težje pridejo do zdravstvenih storitev.
V zakonu o stavki, ki je bil sprejet že davnega leta 1975, torej še v bivši državi, a še vedno velja, v 5. členu piše, da morajo stavkajoči organizirati in voditi stavko na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. 13. člen pa določa, da stavkajoči delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, razen če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.
Fides, ki že 40 dni vodi zdravniško stavko, je velik del zdravnikov nagovoril k umiku soglasij za nadurno delo. Po ocenah poznavalcev bo zaradi tega prišlo do hude nenadne zaostritve stavke, saj na večini 'delovišč' v zdravstvu ne bo mogoče zagotavljati nobenih zdravstvenih storitev razen nujnih, pa še te bodo zaradi pomanjkanja osebja ponekod ogrožene. Izpad tako imenovanih nenujnih zdravstvenih storitev pa lahko že na krajši rok resno ogrozi zdravje pacientov, saj ravno te storitve omogočajo prepoznavo potrebe po nujnih, urgentnih zdravstvenih storitvah. Zdravstveni sistem se bo tako znašel na robu kolapsa, čemur ne oporeka niti Fides. Ravno nasprotno, na negativne posledice opozarja tudi Fides, seveda z namenom, da bi vlado prepričal o nujnosti sklenitve posebnega dogovora o višjih zdravniških plačah.
Zaradi tega menim, da ima vlada nedvoumno zakonsko podlago, da zdravniško stavko razglasi za nezakonito, saj ta očitno iz dneva v dan bolj ogroža zdravje ljudi. Če je stavka nezakonita, pa tudi ni nobene pravne podlage za izplačevanje plač stavkajočih zdravnikov. Zato pozivam vlado, naj s 1. marcem razglasi zdravniško stavko za nezakonito, vodstvom javnih zdravstvenih zavodov pa naj naloži, da po tem datumu prenehajo izplačevati plače stavkajočim zdravnikom."
