Strasten kot znanstvenik in natančen kot umetnik

Gorazd Suhadolnik
14.01.2019 02:35

Tega se je domislil ameriški pisatelj Vladimir Nabokov in tako živi Mirt Komel, novogoriški filozof in pisatelj, ki na kulturologiji, doma na FDV Univerze v Ljubljani, predava o filozofiji in književnosti. K užitku leposlovja pristopa znanstveno, s strastjo v filozofiji pa ga napaja spoznanje, da naš čas ni naklonjen mišljenju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Filozofi bodo lahko slišani šele, ko si bo tudi njihova publika pripravljena izboriti čas, da misli, pravi Komel. Kako naj si izbori ta čas, kako naj to doseže? Tako, da razume Hegla in spozna, da se država in revolucija ne izključujeta.
Krepi se prepričanje, da bodo računalniki, ko bodo lahko razumeli čustva, prevladali nad ljudmi. Bi lahko “zavladali” nad filozofsko metafiziko?
Mislim, da ne, saj računalniki delujejo po algoritmih in ne dopuščajo možnosti, da vanje vdre kakršenkoli tujek – to pa je za filozofijo in znanost nasploh bistveno. Do znanstvenih prodorov pride tudi zato, ker v mišljenje, ki ni hermetično zaprto v pingpong znotraj lobanje, vdirajo zunanji impulzi, izkušnje, dogajanje v svetu, skratka, življenje, ki nam vseskozi obrača naše “algoritme”. Mislim, da je ključno to, da za noben računalnik ali algoritem ne velja, da misli. Mišljenje kot napor duha je nekaj povsem drugega.

Robert Balen
Robert Balen
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta