Fotografija je simbolična.
"Bistveno obsežnejše ekonomsko-politično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem in še posebno z državami jugovzhodne Evrope ni imelo leta 2020 v Sloveniji nobenega ugodnejšega učinka na bruto domači proizvod (BDP) ali socialno ogroženost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega povečala bistveno bolj," Boleta povzemajo v časniku.
Po njegovih besedah je bil leta 2019 javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji slabši le od desetih odstotkov držav območja z evrom, medtem ko je bil leta 2020 slabši kar od 80 odstotkov držav območja z evrom.
Slovenska gospodarska rast je sicer hitrejša od povprečja območja z evrom, vendar pri več kot dvakrat večjem povečanju relativnega dolga širše države glede na evrsko območje, še ugotavlja Bole.
Vse države EU intervenirale zaradi epidemije, a Slovenija med daleč najbolj neučinkovitimi
"Z epidemijo koronavirusne bolezni se je začelo že tretje veliko naraščanje skupnega dolga vseh sektorjev, odkar je Slovenija vstopila v EU. Tako je po zadnjem četrtletju 2019 samo v petih četrtletjih skupni dolg narasel za približno pet odstotkov (okoli štiri milijarde evrov) bolj, kot bi, če bi rasel kot v območju z evrom," še navaja avtor študije.
Vse države EU so intervenirale zaradi epidemije, vendar je Slovenija po Boletovi oceni med daleč najbolj neučinkovitimi.
V študiji opozarja predvsem na dolg širše države. "Ponovno veliko povečevanje skupnega dolga bo drastično zmanjšalo finančni potencial države za prihajajoče prestrukturiranje v okviru zelenega načrta kot tudi za druge večje fiskalne zaveze (na primer do zdravstva), ki jih je sprejela ta vlada," je opozoril.
Slovenski javni dolg je sicer nižji od evrskega povprečja, medtem ko je primanjkljaj višji. Po napovedi evropske komisije bo v Sloveniji prihodnje leto znašal 5,2 odstotka BDP, v območju z evrom pa 3,9 odstotka.
