V zadnjih letih je stanje na trgu dela dobro, inflacija je višja, BDP se povečuje, narašča pa javni dolg. Vrednost uvoza je višja od vrednosti izvoza. Skoraj polovica energije je uvožene, število prebivalcev pa je naraslo skoraj za Maribor.
Ob 31. obletnici samostojne Slovenije Surs ugotavlja, da je na začetku leta 2022 v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev; to je nekaj več kot 107.000 več kot na začetku leta 1991 ali skoraj toliko, kolikor prebivalcev živi v občini Maribor. 91,8 odstotka prebivalcev Slovenije je leta 2021 imelo slovensko državljanstvo, sledili pa so prebivalci z državljanstvom ene izmed drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije (6,5 odstotka). Med njimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, skoraj 82.000 ali 3,9 odstotka prebivalcev Slovenije.
Izboljšuje se izobrazbena raven prebivalcev Slovenije, ugotavlja Surs. Od leta 2011 naprej je delež prebivalcev Slovenije s končano srednjo šolo, starih 15 ali več let, ostal precej stabilen, gibal se je med 52,3 odstotka in 53,3 odstotka. Večje razlike so med prebivalci z doseženo osnovnošolsko in terciarno izobrazbo. Delež prvih je 2011 znašal 29,2 odstotka, v 2021 pa 22,2 odstotka, zmanjšal se je torej za sedem odstotnih točk. Ravno obratno velja za prebivalce Slovenije z doseženo terciarno izobrazbo: v 2011 jih je bilo 17,5 odstotka, v 2021 pa 25 odstotkov.
Stanje na trgu dela
Razmere na trgu dela so bile v letu 2021 ugodne, delovno aktivnih prebivalcev je bilo največ od leta 1991, in sicer 900.262. Stopnja anketne brezposelnosti je bila med najnižjimi, in sicer 4,7 odstotka. Stopnja prostih delovnih mest je bila v 1. četrtletju 2022 najvišja po letu 2008, znašala je tri odstotke. Najvišja je bila v gradbeništvu (7,6 odstotka) in gostinstvu (6,6 odstotka), najnižja pa v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro (0,5 odstotka) in javne uprave, obrambe ter obvezne socialne varnosti (0,3 odstotka).
Trg dela v Sloveniji se spreminja, ugotavljajo na Sursu, med drugim narašča delež delovno aktivnih tujcev. Leta 2010 jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi sedem odstotkov, 2021 pa 12 odstotkov, v vseh letih so prevladovali moški. Med delovno aktivnimi tujci iz držav članic EU jih je največ delalo v predelovalnih dejavnostih (30 odstotkov), med tistimi iz preostalih držav pa v gradbeništvu (30 odstotkov).
S povprečno mesečno plačo lahko kupimo več dobrin
Surs ugotavlja, da lahko s povprečno mesečno plačo kupimo več dobrin. Pojasnjujejo sicer, da smo v Sloveniji v tem obdobju prešli z dinarjev na uporabo bonov, nato tolarjev in nazadnje evrov. Leta 2021 smo tako v primerjavi s 1991 lahko kupili, na primer, 1068 kilogramov več belega sladkorja, 139 kilogramov več kruha ali 19 več moških kavbojk.
Inflacija je bila v zgodovini Slovenije najvišja ob osamosvojitvi, znašala je 247,1 odstotka, med letoma 2015 in 2020 pa smo imeli celo deflacijo. Inflacija je znova v porastu od marca 2021, letošnjega aprila je bila v primerjavi z lanskim aprilom 6,9-odstotna. Najbolj se je podražil prevoz, najem garaž, parkirišč in osebnih vozil. Največji vpliv na inflacijo je imela podražitev dizelskega goriva za 29,7 odstotka, pocenile pa so se komunikacije, najbolj dostop do interneta za 15,2 odstotka, navaja Surs.
BDP je višji, leta 2021 je znašal 24.678 evrov na prebivalca, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi, ko je znašal 5131 evrov. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP najbolj zmanjšal na začetku gospodarske krize leta 2009 in leta 2020 ob epidemiji covida-19. Najvišjo rast BDP je Surs zaznal v letih 2021 in 2007.
Dolg države je konec leta 2021 znašal 38,9 milijarde evrov ali 74,7 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2020 se je nominalno zvišal za 1,4 milijarde evrov, relativno pa se je znižal za 5,1 odstotne točke BDP. Na vsakega delovno aktivnega prebivalca je javni dolg znašal 43.163 evrov, kar pomeni, da bi ob povprečni plači, ki znaša 1970 evrov, moral vsak prebivalec delati eno leto in deset mesecev in vso plačo nameniti odplačevanju javnega dolga, so izračunali na Sursu.
Vrednost uvoza višja od izvoza
Vrednost uvoza je po navedbah Sursa višja od izvoza, po začasnih podatkih je bil v lanskem letu uvoz v Slovenijo vrednostno za 6,3 odstotka višji od izvoza. Uvozili so za 42 milijard evrov blaga, izvozili pa za 39,5 milijarde evrov. Največjo vrednost je dosegel uvoz blaga iz Nemčije, Italije in Švice, tudi pri izvozu so bile te tri države najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije. Najpomembnejši uvozni in izvozni proizvodi so bili po podatkih Sursa kemični proizvodi, stroji in transportne naprave.
Uvozimo tudi 47 odstotkov energije. Skupna količina domačih virov energije v letu 2021 je bila za devet odstotkov manjša kot leto prej. Z domačimi viri energije je Slovenija lani zadovoljila 53 odstotkov potreb po energiji, preostalo količino pa je uvozila. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. V strukturi oskrbe z energijo so tako kot v prejšnjih letih prevladovali naftni proizvodi (31 odstotkov), najmanjši delež pa je imel zemeljski plin (12 odstotkov).
