Treba se je zavedati resnosti problema in k rešitvam pristopiti strokovno in pametno, je po prvi seji vladnega sveta za obnovo po avgustovski ujmi povedal premier Robert Golob. Da se je projekta obnove treba lotiti premišljeno, je prepričan tudi vodja sveta za obnovo, gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Med točkami na dnevnem redu je omenil analizo poplav v prizadetih porečjih, mostove, zakonodajo, kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Slednji so po njegovem zelo pomembni. "Ti ukrepi bodo veliko stali in v končni fazi bodo tudi dolgo trajali, zato se jih je treba zelo premišljeno lotiti," tako Pipenbaher.
Da je treba najprej ugotoviti, katera so območja, na katerih je sanacija smiselna, in katera so območja, ki jih je treba enostavno zapustiti, pa pravi premier Golob. Kot je pojasnil, to velja velja tako za mostove, ceste, urejanje vodotokov in objektov. Opozoril je na plazove, o katerih so na seji veliko govorili. "Sprožilo se je 10.000 plazov. Seveda niso vsi enako nevarni, vendar kljub temu, ravno plazoviti teren je tisti, kjer je enako kot pri vodnih terenih zelo pomembno, da se ugotovi, kaj narediti s sanacijo objektov in kako k temu pristopiti," je povedal Golob. "Ne želim reči, da je strokovni svet danes odpiral množico težav, ampak če se problemov ne zavedamo, potem tudi rešitev ne moremo najti. Mislim, da je strokovni svet danes zelo jasno pokazal, da je takšno telo ne samo smiselno, ampak nujno, če želimo, da bo obnova dejansko izpolnila cilj, in to je, da bo odpornost na naravne nesreče na teh območjih po obnovi večja," je povedal premier.
Pipenbaher: Do novembra morajo biti rečna korita očiščena
Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita očiščena, kjer je potrebno, narejene poglobitve, in brežine utrjene, čemur bodo po njegovih napovedih sledili dolgoročni ukrepi. "Reke je treba urediti celovito. Preveč bo stala obnova, zato si ne moremo privoščiti, da bi bile rešitve neusklajene oz. da poslabšujemo stanje na nekem drugem območju."
Pipenbaher je v zvezi s tem omenil tudi pogovor o uvedbi nacionalnega programa ureditve vodotokov. "Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi bil ta program potrjen v parlamentu, da bi bil potem zagotovljen denar za redna vzdrževanja. Če bi mi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo."
Kot je povedal Golob, so govorili tudi o približanju tehnične pisarne skozi izpostavo ljudem na terenu. Tehnična pisarna in njene izpostave bodo tako začele s pregledom in popisom prizadetih stavb na terenu, ki jih je skoraj 1000. Ob tem je ponovil, da bodo vztrajali, da bo mogoče javno preveriti porabo vsakega evra: "Pravilno je, da z našim in vašim denarjem, s skupnim denarjem, postopamo skrbno."
Vlada v sredo na Koroško
Sanacije bi po Golobovih besedah lahko stala sedem, celo devet milijard, pri čemer je bil jasen, da je treba ločevati med neposredno škodo in stroški za obnovo in razvoj. Prav tako je dejal, da projekt ne bo izveden v pol leta: "In nobene obljube ni, da bo obnova izvedena v enem letu. Govorimo o načrtu, ki bo trajal od pet do deset let, če bomo želeli, da se obnova dejansko izpelje na ustrezen način."
Vlada bo v sredo imela prvo sejo na poplavnih območjih, in sicer se odpravlja na Koroško. Po Golobovih napovedih se bo čez nekaj tednov odpravila tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Preden bodo sprejemali "politične" odločitve, se želijo neposredno pogovoriti s prizadetimi, je dejal.
Poleg Pipenbaherja je vlada v svet za obnovo imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.
