Ob aktualni spremembi vladnega Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 v delu, ki zadeva uporabo zaščitnih mask, se Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) zastavlja nekaj dilem, ki zahtevajo pojasnila Vlade RS. Ko je le-ta pred dvema tednoma zaostrila zahtevo o nošenju mask v vrtcih in šolah, je sindikat odločno nasprotoval zahtevi, da morajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pri delu z otroki v oddelkih obvezno nositi maske, saj je ocenil, da tako z otroki ni mogoče vzpostaviti ustreznega stika in dosegati temeljnih pedagoških smotrov. Sviz je dodatno izpostavil tudi, da je za učitelje – zlasti za tiste, ki imajo kronična obolenja dihal – zelo zahtevno šest ur in več na dan govoriti z masko na obrazu, da nenehna nošnja mask pri pouku povečuje izčrpanost izobraževalk in izobraževalcev ter posledično zmanjšuje kakovost pouka, še zlasti pri jezikovnih predmetih. Vsa omenjena zelo resna in utemeljena opozorila je predsednik slovenske vlade Janez Janša v enem od svojih tvitov označil za "skrajno neodgovorna", v drugem pa za "nesramno in nevarno ščuvanje, ki ogroža zdravje in življenje otrok, staršev in vseh drugih prebivalcev Slovenije". Gre za zelo hudo obtožbo, ki ni z ničemer utemeljena in ima zgolj en namen – škoditi ugledu sindikata.
Že dan po zaostritvi ukrepa nošenja mask je Vlada RS prisluhnila kritikam Sviza in ta ukrep v vrtcih omilila, nato pa je minuli konec tedna preklicala tudi obveznost nošenja mask za učence in dijake v razredih. Če bi sindikat odgovarjal v maniri predsednika vlade, bi lahko zgolj ugotovili, da se je gospod Janez Janša pridružil nesramnemu in nevarnemu ščuvanju, ki ogroža življenje otrok, učiteljev, staršev in vseh drugih prebivalcev Slovenije. A to ni način delovanja Sviza, opravičilo predsednika vlade za povsem neutemeljene obtožbe o ogrožanju življenj bo zadoščalo.
Nenadni obrat v ravnanju vlade, ki je hitro sledil prvotni predhodni zaostritvi pri preventivnem nošenju mask v šolah in vrtcih, sicer vnaša precej zmede in povzroča težave učiteljstvu pri utemeljevanju spremembe. Še zlasti, ker se je vlada za omilitev nošenja mask odločila v trenutku, ko se število okužb hitro povečuje. Vse do zdaj so bili vsi napori zaposlenih usmerjeni v prepričevanje učencev in učenk, dijakov in dijakinj, da je nošenje mask nujno potrebno za medsebojno zaščito in preprečevanje širjenja epidemije. S pedagoškega stališča je zato zelo zahtevno, kako bo učiteljstvo zdaj pojasnjevalo, da maske naenkrat niso več tako nujne. Najbrž ne bo šlo z argumentom, da niso več potrebne, ker se število okužb v državi hitro veča?
Sviz pričakuje, da bo Vlada RS – zlasti njen predsednik in ministrica za izobraževanja – ob nenadnem zasuku pri zahtevah glede nošenja mask priskrbela ustrezne razlage za učence in dijake. Nadeja se tudi pojasnila, zakaj učiteljem in učiteljicam v višjih in visokih šolah mask ni treba nositi, če izvajajo pedagoški proces izza zaščitne pregrade iz stekla ali podobnega materiala, učiteljicam in učiteljem v srednjih in osnovnih šolah pa to ni dovoljeno. V čem je razlika? Sviz zagovarja mnenje, da bi moralo to veljati za vse učitelje, ne glede na to, ali gre za osnovno, srednjo ali visoko šolo, ključno pa bi moralo biti zgolj to, ali podajajo razlago oziroma izvajajo predavanje izza pregrade. Sindikat prav tako sprašuje ministrico za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simono Kustec, ali bo glede na obrat pri nošenju mask spremenila priporočila za šole, ki jih je podpisala z NIJZ in Zavodom za šolstvo, saj le-ta kot enega ključnih preventivnih ukrepov predpostavljajo čim bolj dosledno nošenje mask.
