Urška Mlinarič
Tudi po današnjem sestanku predstavnikov ministrstva za izobraževanje, ravnateljev in predstavnikov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ni nič bolj jasno, ali bodo v tem šolskem letu učenci druge in tretje triade osnovnih šol in dijaki srednjih šol še prestopili šolski prag. O predlogu ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki bo odločitev sprejela še danes, bo vlada odločala na četrtkovi seji. Kot možna datuma odprtja šol se omenjata 1. in 8. junij.
"Nam je vseeno, ali bo to 1. ali 8. junija," je povedal predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, a opozoril, da lahko osnovne šole sprejmejo vse učence le pod pogojem, da ne bo več delitev razredov na manjše skupine, saj šole nimajo ne prostorskih ne kadrovskih kapacitet za to.
Ponovil je, da so vsi ukrepi, ki jih je za šolstvo predvidel NIJZ, s pedagoškega vidika in vidika izvedbe šolanja neživljenjski. Zdravstvena stroka pa po njegovih navedbah še naprej zagovarja svoja stališča. "Imamo bistveno boljšo epidemiološko sliko kot sosednje države, in če bi šli v prekomerno sproščanje, lahko to zelo hitro zapravimo," je izpostavil.
"Zelo težko je biti pameten, ko je neznank več kot odgovorov," je priznal Pečan.
Predstavniki NIJZ naj bi, po informacijah, ki smo jih dobili, vztrajali, da je strokovni pogoj za odprtje šol tudi za druge šolarje in dijake, da so ti v matičnih učilnicah na razdalji enega metra in pol, kar pomeni, da se pri posameznih predmetih ne selijo iz razreda v razred, temveč ostanejo v enem, in da je v razredu največ 23 učencev. Slednje bi lahko predstavljalo težave zlasti za srednje šole, kjer je denimo normativ za gimnazije 30 učencev, v triletnih programih pa 26 učencev. Poleg tega pa imajo praktični pouk v šolskih delavnicah.
Prav tako je za srednje šole, po besedah predsednice Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al Mansour, težava dijaški prevoz, za katerega naj bi NIJZ vztrajal, da ga zaradi nevarnosti širjenja okužbe s koronavirusom ne bo dovolil. Prav tako naj ne bi bili pripravljeni sprostiti ukrepov v dijaških domovih, kjer je zdaj lahko v sobi le po en dijak. Po besedah sogovornikov ministrica ni želela nakazati, h kateri odločitvi se nagiba, vsekakor pa bo odločitev politična.
Medtem so se oglasili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), kjer so kot predstavniki učiteljev in učiteljic ogorčeni, ker niso bili povabljeni na omenjeni sestanek. Ministrica za izobraževanje s tem, po njihovem mnenju, učiteljicam in učiteljem ter administrativno-tehničnim delavcem sporoča, "da njihova stališča niso pomembna". "Zaposleni v šolah so znova ponižani na pasivno množico, ki bo morala izvesti, kar se ji bo ukazalo, medtem ko naj bodo odločitve o organizaciji izobraževalnega procesa prepuščene tistim, ki se na to domnevno bolje spoznajo," so zapisali v Svizu in še dodali, da zavračajo tak podcenjujoči odnos in ministrico ponovno pozivajo, da vzpostavi spoštljiv odnos do slovenskega učiteljstva. V ponedeljek so se v šole vrnili devetošolci in se pridružili učencem prvega triletja ter dijakom zaključnega letnika srednjih šol, ki so pouk začeli 18. maja.
Da smo spet mi in ne jaz
Dr. Martina Rajšp, ravnateljica Osnovne šole Tabor I Maribor: "Če bi postopno vračanje otrok drugega in tretjega triletja potekalo pod enakimi pogoji, ki veljajo sedaj, za vse otroke v šoli ni dovolj prostora. Že sedaj z učenci prvega triletja in devetošolci zasedamo 28 učilnic od 29, pri čemer danes začnemo izvajati tudi dodatno strokovno pomoč učencem, ki ne dosegajo minimalnih standardov. Tudi učitelji so že zdaj zaposleni preko vseh razumnih normativov. Možnost vrnitve pa je, če bi zdravstvena stroka dovolila večje število otrok v razredu, posledično pa tudi zmanjšala obvezno razdaljo 1,5 metra med učenci. Če stroka omili pogoje tako, da skrbimo za higieno rok in kašlja, da vsak dan razkužujemo delovne površine, tako kot smo to počeli v času gripe, ko je na šoli manjkalo tudi po 200 učencev, lahko omogočimo, da otroci pridejo čim prej v šolo. Zelo si želimo, da razredi ponovno čim prej začnejo delovati kot povezane skupine, da smo mi in ne jaz."
Ni enakovreden, a je dopolnilo
Dr. Mojca Čerče, profesorica psihologije, Gimnazija Slovenj Gradec: "Pouk na daljavo je prinesel dragocene spremembe. Manj je bilo posredovanja, več možnosti za ločevanje bistva od nebistva, več prepletov z aktualnimi vsebinami in ne nazadnje z življenjem. Vsi dijaki so bili bolj vpeti, vsak je moral dati povratno informacijo in vsakemu jo je moral dati tudi učitelj. Ob faktografskih vsebinah je bilo tudi veliko več razmislekov oziroma stvari, ki bodo uporabne za življenje in jih dijaki radi počnejo.
Dijak je tako lahko tudi bolj učinkovit, aktiven, več se je ukvarjal s sabo, manj je bilo beganja in hitenja. Kot primer lahko omenim lastno analizo vrednot, ki smo jo pri psihologiji opravljali za nalogo in bi v razredu vzela nekaj minut, tako pa so jo spisali na dveh straneh in o sebi, vrednotah, lastni odgovornosti več premišljevali. Če bi se morala odločiti, ali lahko pouk na daljavo nadomesti klasičnega, bi ocenila, da ni enakovreden, a je pomembno dopolnilo." (plt)
