Svoboda in SD podprli predlog NSi za spremembo ustave. Kakšne zadržke imajo v SDS in Levici?

Kot je razvidno iz predloga za začetek postopka za spremembo ustave, pod katerega so se podpisali v NSi, Svobodi in SD, bi s spremembami 112. in 118. člena ustave oblikovanje vlade uredilo tako, da ministrov ne bi več imenoval in razrešil državni zbor, ampak predsednik države na predlog predsednika vlade. S tem bi pospešili postopek sestavljanja vlade in se izognili situaciji, v kateri imamo dva predsednika vlade – enega, ki opravlja tekoče posle, in drugega, ki je že izvoljen, vendar pa z delom ne more začeti do imenovanja ministrske ekipe. Skladno s tem bi v ustavi odpravili možnost vložitve interpelacije o delu ministra, tako da bi bila v ustavi po novem predvidena samo še interpelacija celotne vlade.

Cigler Kralj: Želimo narediti sodoben parlamentarni postopek

Določanje sestave vlade in števila ter organizacije ministrstev bi s spremembo 114. člena ustave izvzeli iz zakonskega urejanja ter ga prepustili vladi. V skladu z načelom delitve oblasti bi vprašanja glede organizacije in delovanja vlade ter ministrstev, zlasti njihovega števila, urejala vlada. S tem bi se izognili temu, da bi morala vlada v primeru, ko želi spremeniti število ministrstev ali pa njihovo organiziranost, poseči po spremembi zakona, ki je lahko tudi predmet referenduma. To se je nazadnje zgodilo lani, ko je SDS vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi in blokirala postopek reorganizacije vlade, kot so si jo zamislili v sedanji vladajoči koaliciji.

"Trenutno na tem področju velja zastareli socialistično skupščinski sistem imenovanja vlade. Predlagatelji in sopodpisniki želimo iz tega narediti sodoben parlamentarni postopek, bližje nemškemu sistemu. Ta cilj zasledujemo," je dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. S tem, da v Sloveniji ministre potrjuje in razrešuje državni zbor, smo po njegovih besedah unikum. To vlogo bi prepustili predsedniku republike, ki pa ne bi mogel zavrniti predloga za imenovanje ministra: "Predsednik republike po našem predlogu ne more zavrniti imenovanja ministrov, tako kot že doslej ne more zavrniti razglasitve zakonov." Ko gre za imenovanje vlade, pa je Cigler Kralj povedal, da bi s spremembami odpravili "nesmiselno zagato", ko ima država predsednika vlade, ki je imenovan, a nima svoje ekipe, in predsednika vlade v odhajanju z ekipo, katere pristojnosti so vedno predmet polemik.

Prednik: Sprememb ne bo brez podpore Levice ali SDS

Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je dejal, da je hitro oblikovanje vlade pomembno, da lahko vsakokratna vladna koalicija po zmagi na volitvah hitro začne z delom. Poenostavitev postopka imenovanja vlade je označil za velik korak nasproti volji volivk in volivcev: "Predsednik vlade z izbiro ministrov prevzema veliko odgovornost, zato je prav, da mu čim bolj olajšamo administrativno-birokratske postopke." Kot je dodal, so v Svobodi s sopodpisom predloga NSi pokazali, da vprašanje ustavnih sprememb presega delitev na koalicijo in opozicijo, kar da je v iskanju 60 poslanskih glasov pomembno sporočilo.

Ker je ustava najvišji pravni akt, je prav, da se jo spreminja s tresočo roko, pa je poudaril poslanec SD Jani Prednik. "V SD smo na to temo po tem, ko je prišla pobuda s strani NSi, opravili številne pogovore in se odločili, da prispevamo podpise za začetek tega postopka. Pokazali smo, da znamo prisluhniti nasprotnemu političnemu polu. To še ne pomeni končne podpore pri spremembi ustave, saj smo se iz čiste korektnosti do predlagateljev odločili, da te podpise prispevamo." Predlagatelji sprememb zaenkrat sicer še nimajo potrebne dvotretjinske večine za uveljavitev sprememb, saj sprememb ne podpirajo v Levici in SDS. Tega se zaveda tudi Prednik, ki upa, da bosta v nadaljnjem postopku sodelovali tudi prej omenjeni stranki: "Ta postopek se ne more pozitivno zaključiti brez podpore vsaj ene od teh strank."

Levica bi ohranila zaslišanja in interpelacije ministrov 

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je dejal, da v Levici ne nasprotujejo začetku postopka sprememb ustave, vendar pa nasprotujejo temu, da bi imel predsednik vlade preveliko diskrecijo pri tem, kako imenuje in razrešuje ministre: "Ocenjujemo, da postopki v zadnjih letih niso bili tako dolgi, da bi bil to razlog za spremembo ustave." V stranki se prav tako zavzemajo za to, da bi se ohranil instrument interpelacije ministra in predstavitve kandidata za ministra pred pristojnim parlamentarnim odborom.

"Sprememba, ki bi prinesla ukinitev hearingov ali instituta interpelacije ministra, bi bila prevelika," je poudaril Tašner Vatovec. V predlogu sprememb je vprašanje ohranitve parlamentarnih zaslišanj še odprto, vendar pa je Tašner Vatovec izpostavil, da mu ni jasno, kakšna bi bila vloga zaslišanj in interpelacij, če državni zbor ne bi več imenoval ministrov. Na vprašanje, kako gleda na to, da je predlog ustavnih sprememb, ki so ga pripravili v NSi, dobil podporo dveh koalicijskih strank, pa je odgovoril, da vprašanje ustavnih sprememb presega delitev na koalicijo in opozicijo.

Grims: Uvaja se kvazi predsedniški sistem

Predlaganih sprememb prav tako ne podpirajo v SDS. Njihov poslanec Branko Grims je dejal, da sedanji predlog sprememb po nepotrebnem vzpostavlja "kvazi predsedniški sistem". "Če je to, da bi predsednik države potrjeval ministre samo formalnost, je tak predlog nepotreben in bi to mirno lahko opravil predsednik vlade sam tako, kot smo tudi mi nekoč že predlagali," je povedal Grims. V SDS prav tako nasprotujejo ukinitvi interpelacije o delu ministra. Kot je dejal Grims, se pri postopku imenovanja vlade zavzemajo za to, da bi državni zbor predsednika vlade in ministrsko ekipo sočasno potrdil z absolutno večino vseh glasov.