Vida Božičko
Ekstremno nizke temperature v preteklih treh dneh so pripeljale do katastrofe. Kmetijski svetovalci so že na terenu, pogovarjajo se s pridelovalci in ocenjujejo škodo. "Ta trenutek je situacija zelo kritična in tega do zdaj še ni bilo," je dejala Andreja Brence, svetovalka iz novomeškega kmetijskega zavoda. Pred nizkimi temperaturami je bilo namreč zelo toplo in vegetacija je prehitevala, mraz pa je bil v prejšnjih dneh zelo hud. Temperature so bile nizke in tam so tudi dolgo vztrajale, zato so rastline zdaj izčrpane. Da je za končne številke še prezgodaj, se strinjajo vsi specialisti za sadjarstvo iz kmetijskih zavodov po Sloveniji, ki so danes na novinarski konferenci predstavili prve izsledke s terena. A predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič je vseeno na grobo ocenil, da je škoda ponekod tudi 100-odstotna, drugje pa vsaj 80-odstotna. Več točnih podatkov bodo lahko povedali prihodnji teden, še natančneje pa bo škoda vidna v juniju.
Zaščitni sistemi le na treh odstotkih sadovnjakov
"Po eni strani imamo še polne hladilnice lanskega sadja, po drugi strani pa že v aprilu prazne sadovnjake," je situacijo opisal Boris Orešek, predsednik strokovnega odbora za sadjarstvo. Po sedmih letih pozeb sadjarji hrepenijo po dobri letini in primernih ekonomskih razmerah, a kot kaže, se to letos še ne bo zgodilo. Orešek zato računa predvsem na sistemske spremembe, saj na vremenske pogoje ne morejo vplivati. Kot pravi, je treba zvišati subvencije in odpisati dohodnine in davek pri zavarovalnih vsotah. Več sadja in zelenjave bi po njegovem mnenju morali prodati v javne zavode, vlagati v shemo Izbrana kakovost Slovenija, poenostaviti pa bi morali tudi birokracijo, ki je potrebna za vpeljavo sistemov namakanja in oroševanja. "Namakati je treba na vseh območjih," je prepričan. Zdaj so ti oroševalni sistemi, ki s pomočjo kapljic vode preprečujejo, da bi cvetje zmrznilo, le na 100 do 120 hektarjih sadovnjakov po Sloveniji, kar je manj kot tri odstotke vseh površin.
Tam kjer imajo take sisteme, so kljub izredno nizkim temperaturam škodo uspeli preprečiti. To je denimo uspelo kmetiji Medved iz kraja Zgornji Koreni, ki smo jo obiskali dan pred pozebo in spremljali njihove priprave. "Kot kaže za zdaj, jim je uspelo," je dejala Zlatka Gutman Kobal iz KGZ Maribor, ki je bila s pridelovalci v času pozebe ves čas v kontaktu.
Zakaj torej več sadovnjakov nima tega sistema? Gre za drago investicijo. Zlatka Gutman Kobal ocenjuje, da je za hektar takega sistema treba odšteti približno 55.000 evrov, a delno je taka investicija subvencionirana. Kljub temu vsi kmetje, ki bi si takega sistema želeli, tega ne morejo urediti takoj. "Zaplete se pri pridobivanju vodnih dovoljenj in pri postavljanju lagune. Da pride do odobritve teh dovoljenj, mine veliko časa. Šele nato lahko kmetje kandidirajo na razpisih," je dejal Žveglič, ki je prepričan, da bo sprva treba razmisliti, kako zmanjšati birokratske ovire, a dejstvo tudi je, da na razpisih niso izbrani vsi, ki imajo ustrezne pogoje, saj sredstev za ta namen ni dovolj.
V pripravi interventni zakon
A več oroševanja je dolgoročni cilj, najprej bo zato treba rešiti letošnjo situacijo. Kmetje bodo tako v prihodnjih dneh skušali rešiti, kar se rešiti da. Drevesa bodo škropili s pripravki iz aminokislin na osnovi alg. "V tem trenutku je pomembno, da se celice stabilizirajo in da se temperature dvignejo," je dejala Gutman Kobalova. Predsednik KGZS Žveglič pa je med drugim napovedal tudi zahtevo za nujno pomoč sektorju. "Vse sektorske pomoči pa naj se izvzamejo iz obdavčitve, saj gre za pomoč zaradi zmanjšanja dohodka. Prav tako je treba sprejeti interventni zakon, saj bodo prizadeti kmetje in podjetja nekako morali preživeti vse do konca prihodnjega leta," je dejal Žveglič.
Pozeba pa je v teh dneh zajela večji del Evrope, zato bo škoda v nasadih velika tudi drugod. Kaj bo to pomenilo za preskrbo s sadjem in ali bi se zato lahko zvišale tudi cene, pa je za zdaj še prezgodaj napovedovati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
