Urška Mlinarič
Z izbruhom vojne v Ukrajini je v Slovenijo prišlo več kot ducat ukrajinskih zdravnic in zdravnikov, a dve leti po tem je v slovenski zdravstveni sistem uspelo vstopiti le dvema. Prav tako, kot poročajo iz zdravstvenih domov, kjer se trudijo, da bi zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, pediatrov in ginekologov pritegnili čim več teh specialistov iz tujine, je vse manj zanimanja za prihod med zdravnicami in zdravniki iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. V zadnjih petih letih se je v Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) včlanilo 69 zdravnic in zdravnikov, ki so kvalifikacijo za pridobitev licence opravili v tujini. Največ, tretjina, jih je prišlo iz Srbije, sledijo zdravnice in zdravniki iz BiH in Hrvaške. Preverili smo, katere pogoje morajo zdravniki, ki prihajajo iz tretjih držav, izpolniti, da lahko opravljajo zdravniško delo pri nas, in kaj je zanje najtrši oreh.
Pogoji se razlikujejo glede na to, ali zdravnik prihaja iz EU ali tretjih držav, in tudi glede na delovno dobo, ki jo je pred tem pridobil v tretji državi, v našem primeru v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Vstopna točka je ministrstvo za zdravje, kjer je treba sprožiti postopek priznanja kvalifikacije, in ministrstvo tudi določi, katere pogoje je treba izpolniti: pripravništvo, strokovni izpit ... Ob tem je treba predložiti vso ustrezno dokumentacijo s pridobljeno izobrazbo, dokumente je treba prevesti v slovenski jezik, kar terja veliko angažiranosti kandidatov. Prav tako je v postopku kar nekaj stroškov, ki jih kandidat krije sam; denimo za izpit iz slovenskega jezika pri ZZS, kjer ga je mogoče opravljati od junija 2022, je treba odšteti 610 evrov, pri čemer ga redki opravijo prvič, medtem ko je za strokovni izpit za zdravnika pri ZZS treba odšteti 300 evrov. Tu so še stroški uradnih prevodov dokumentov in notarske overovitve.
Maribor: Pomagajo s stanovanjem in najemnino
V Zdravstvenem domu Ljubljana so pojasnili, da včasih čakajo mesece, da jim kandidati sploh pošljejo potrebno dokumentacijo za začetek postopka priznanja poklicne kvalifikacije. Številni zaradi dolgotrajnosti postopka ali ker se odločijo, da bodo vendarle ostali v domovini, tudi odnehajo. V Ljubljani je bilo takih samo lani sedemnajst. "Najdlje je treba čakati, da se oblikuje komisija za oceno kandidata s strani ZZS," so povedali, medtem ko so postopke na ministrstvu lani zelo pospešili. Izdaja odločbe traja približno dva meseca in še toliko približno pridobitev dovoljenja za bivanje in delo, so dodali v Ljubljani.
Lani je kar sedemnajst kandidatov iz tujine, ki so se želeli zaposliti v ZD Ljubljana, med postopkom obupalo
"Celoten postopek je realno izpeljan v enem letu," pravi Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor, kjer imajo enaindvajset kandidatov, ki so pokazali zanimanje za prihod, kar pomeni, da so v fazi pridobivanja dokumentov. V tako imenovanem prilagoditvenem obdobju (čas prilagajanja določi komisija na ministrstvu za zdravje in se giblje med tremi meseci do enega leta) imajo dve družinski zdravnici iz BiH. "Naše izkušnje z zdravniki iz tujine so dobre, saj vložimo veliko energije, da bi jih privabili," pojasni Završnik. V Mariboru jim tako v sodelovanju z občinskim stanovanjskim skladom najdejo stanovanje in za pol leta krijejo najemnino.
Dve tretjini uspešnih
V ZD Ljubljana imajo 20 kandidatov za zaposlitev, pet bi jih lahko zaposlili v kratkem. V letu 2022 so zaposlili sedem zdravnikov družinske medicine, pediatrije in ginekologije iz Srbije, BiH in Makedonije, lani štiri, a eden ni opravil poskusnega dela, drugi se je iz družinskih razlogov vrnil v domovino. V Ljubljani menijo, da za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije nismo več zanimivi, saj so jim v matičnih državah izboljšali plače. Tisti, ki se odločijo za prihod, se zanj odločijo, ker želijo, da bi njihovi otroci odraščali v drugačnem okolju. Da nimamo dovolj konkurenčnih pogojev dela za tuje zdravnike, so prepričani tudi v ZZS, kjer ocenjujejo, da največ časa vzame priznavanje tuje izobrazbe, kar pa ni v njeni pristojnosti.
Določenim zdravnikom ni treba znati slovensko
Kadar pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči, lahko ministrstvo za zdravje za največ dvanajst mesecev pod pogoji, določenimi v zakonu o zdravniški službi, dovoli opravljati zdravniško službo zdravniku specialistu ne glede na državo, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo, in pride k nam na povabilo. To dovoljenje se lahko podaljša, zdravnikom, ki ga imajo, pa ni treba znati slovenskega jezika. Slovensko ni treba znati niti specializantom, ki so osnovno zdravniško kvalifikacijo pridobili v tujini, a opravljajo specializacijo pri nas. V tem primeru delajo pod mentorstvom in se imajo v času specializacije možnost naučiti jezika. Do zaključka redakcije nam z ministrstva za zdravje niso sporočili, koliko je zdravnikov z začasnim dovoljenjem.
Še nekoliko daljšo pot do pridobitve licence v primerjavi z zdravniki z Balkana imajo zdravniki iz Ukrajine, saj morajo zaradi neprimerljivosti izobrazbe specializacijo v celoti ponovno opraviti pri nas. V Sloveniji naj bi bilo po neuradnih podatkih več kot ducat ukrajinskih zdravnic.
Ne glede na državo izvora je za vse eden najtrših orehov usvojitev slovenskega jezika. Pisno je treba slovenščino obvladati na ravni B2, ustno na ravni C1. Od junija 2022 je k izpitu na ZZS pristopilo 121 kandidatov, uspešnih jih je bilo 61 odstotkov. Med njimi so bile tudi tri ukrajinske zdravnice. Ena pediatrinja opravlja sekundariat v UKC Ljubljana, druga je v Mariboru v postopku priznavanja izobrazbe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
