Kampiranje je v vzponu in popularno že zadnjih pet ali pa še kakšno leto več, pravi urednik spletne strani Avtokampi.si Klemen Hren. "Težko je reči, zakaj, zdi se, da imajo ljudje dovolj betona in želijo prosti čas preživeti v naravi, pri Slovencih, ki smo navezani na morje, to pogosto pomeni čim bližje morju," pravi sogovornik. V Sloveniji se je število prenočitev v kampih med letoma 2016 in 2017 povečalo za 21 odstotkov, lani so v kampih imeli 15-odstotno rast prenočitev, nekaj manj kot 650 tisoč turistov v kampih je ustvarilo skoraj dva milijona prenočitev.
Jezersko: Med avtohtone živali
Tudi idilična gorska vasica Jezersko, kjer je mejni prehod z Avstrijo, ima možnost kampiranja. Ob kampu Cveta gora, nekdanji Stari pošti, so se za to odločili na kmetiji Šenk. Kot je povedala Polona Karničar, so najprej z idejo prišli taborniki in planinci - če bi lahko kampirali na kmetiji. Prostor so našli ob starodavnem jesenovem drevoredu, za avtodome pa je rezerviranih deset parkirnih mest. "Tudi pri nas je zanimanje v porastu, ne vem, ali zaradi trenda ali zato, ker šele postajamo prepoznavni. Že junija je prišlo precej gostov, več kot lani. Tudi trenutno imamo nekaj šotorov in avtodomov. Ljudje pridejo v hribe, posebej zanimivo pa je, ker smo kmetija in so zato navdušeni. Smo ekološka kmetija, živali so spuščene. Otroci imajo na kmetijah kar veliko početi - ob pohodništvu, sprehodih. Večinoma so Nizozemci, Belgijci in Čehi," pove Karničarjeva.
Pa kdo tudi pomaga pri delu? "S temi pomagači je ponavadi potem več dela kot pomoči. Na ekološki kmetiji z živalmi ni toliko dela, večinoma s pripravo krme, premikanjem pašnikov, predelavo zelenjave, še največ dela je s pletjem," pravi.
Na kmetiji lahko vidijo avtohtone pasme: krave cike, ovce jezersko-solčavske pasme in krškopoljske prašiče. Nad domačijo se pokaže venec Kamniško-Savinjskih Alp z najvišjim vrhom Grintavcem, blizu je znamenita Češka koča, na nasprotnem, prisojnem bregu proti Avstriji pa so mogoče ture na Karavanke.
Zgodbo pa ima tudi Šenkova domačija, ki je kulturni spomenik in z gručasto postavitvijo osmih, z leseno kritino kritih stavb, biser alpske arhitekture izpred več kot 500 let. Glavna hiša se domnevno ponaša z letnico 1517. Macesnove klopce, korito s pitno tekočo vodo in kamnito ognjišče zato niso presenečenje. V stari "volovjek" so umestili kuhinjo za kamperje, sanitarije, umivalnike in tuše s toplo vodo.
Gostje ostanejo različno, od ene noči do štirinajst dni, nekateri se tudi vračajo, ampak že v naravi teh tipov turistov je, da raziskujejo in hodijo sem in tja, pravi Karničarjeva. Kmetija ima sicer ponudbe sob in apartmajev, kamp je samo dodatek. "Zakonodaja je mačehovska do kampov na kmetijah, ker imaš omejitev do 30 ljudi v kampu. To določa zakon za registracijo kampa na kmetiji oz. dopolnilno dejavnost na kmetiji, tako da kaj več težko načrtuješ," še kritično doda Karničarjeva.
Težave: sezonskost in dvig turistične takse
Točnega števila kampov pri nas nimamo, saj je mogoče kampirati tudi na šotoriščih in na nekaterih kmetijah, potem so tukaj še parkirišča za avtodome. Na mednarodni spletni strani Camping.info za Slovenijo ponudi 92 možnosti za kampiranje, na spletni strani Avtokampi.si trenutno beležijo 106 ponudnikov. Prav veliko novih kampov ni, pravi sogovornik: "Lani smo dobili nov majhen kamp na Vranskem, prihodnje leto naj bi dobili kamp v Lescah, ob Soči si želijo novih, a kolikor razumem, jih občina ne dovoli. Na Koroškem pogrešamo kak kamp, od Velenja do Dravograda in potem vse do Maribora ni nobenega."
Maribor: Kamp Kekec in turistične kmetije
V Zavodu za turizem Maribor-Pohorje pravijo, da največkrat po kampih in postajališčih za avtodome povprašujejo Nizozemci, sledijo Belgijci in Francozi: "Po kampih sprašujejo tako družine kot starejši pari, občasno tudi mlajši posamezniki, ki pridejo k nam zaradi pohodništva ali kolesarjenja." Večina teh je sicer tranzitnih gostov, ki prenočijo dan ali dva.Sicer je v Mariboru in njegovi širši okolici za zdaj le en kamp - Kamp Kekec v Radvanju pod Pohorjem, ki je odprt vse leto. V mestu so sicer pri železniški postaji in pri Akvariju-terariju urejena parkirišča za avtodome, popotniki z avtodomi radi stojijo tudi pri gostišču Koblarjev zaliv ob Dravi.
Pri turistični Kmetiji Černe v Bohovi pri Mariboru si po informacijah, ki smo jih dobili od Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, še urejajo potrebno dokumentacijo za mini kamp, sicer pa možnost kampiranja že ponujajo na turističnih kmetiji Protner v Pernici, Kaučič v Benediktu, na domačiji Firbas v Cerkvenjaku in pri Kmetiji Sirk Vesna v Šentilju. (beb)
Na Ptujskem uresničili ambicije
Občina Markovci je ob Ptujskem jezeru, v Športnem parku Zabovci, uresničila prvi del načrtovanih turističnih ambicij. Za začetek so uredili sedem parkirnih mest za avtodome, ob bližnjem gozdičku pa bodo tudi kamp, saj ugotavljajo, da je obiskovalcev, ki si želijo kako noč preživeti v mirnem podeželskem okolju, vedno več. Kot je ob našem obisku povedal nizozemski popotnik, je med avtodomarji največ Nizozemcev, sledijo Nemci in Francozi. "Postajališče je resnično lepo urejeno, voda in elektrika nas staneta kolikor pač porabimo, drugega nam ne zaračunajo. V bližini je ribnik, kjer sem že lovil z domačimi ribiči. Ob popoldnevih in večerih srečamo domačine, ki pridejo na igrišče ali posedajo ob leseni hiški. Postavili so tudi zunanje stranišče. Res nam je lepo, do jezera, po katerem je mogoče zaveslati, je le nekaj korakov. Do Ptuja se je mogoče odpraviti peš ali s kolesom, kar je nam, zagrizenim kolesarjem, še posebej všeč."
Možnosti za postanek avtodomarjev je na širšem ptujskem, ormoškem in lenarškem območju iz poletja v poletje več. V občini Kidričevo jih vabijo, da se ustavijo kar na dvoriščih nekaterih kmetij in gostinskih lokalov. Največji v okolici pa je še vedno kamp ptujskih term. (ps)
Kamp Dolina: Morda najstarejši v Sloveniji
Ob cesti, ki vodi do nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, sedanjega Odela, ob družinski hiši Vozličevih že od leta 1961 stoji Kamp Dolina. Glede na to, da občinarji kar tri leta niso vedeli, med kaj uvrstiti dejavnost kampa, je mogoče, da je ravno kamp Vozličevih najstarejši kamp v Sloveniji. Nenavadna umestitev v naselje ima logično razlago. "V takratni tekstilni tovarni Prebold so monterji iz tujine montirali neke stroje. In ker še ni bilo hotela, nekje pa so morali prespati, jim je moj oče dal na voljo mojo sobo in sobo mojega brata. Potem pa so nekateri očeta vprašali, če lahko drugič s sabo pripeljejo še družine in počitniške prikolice. In tako se je vse začelo," opisuje Tomaž Vozlič, ki ob zetu in vnukinjah skrbi za kamp. Dvorišče je postalo pravi prostor za kampiranje - s sanitarijami, okrepčevalnico, prostorom za piknik, ogrevanim bazenom in savno. Na voljo imajo tudi nekaj apartmajev in sob, skupna ležišča pa so uredili na kozolcu.
Njihovi gostje so skorajda brez izjeme tujci, med njimi sta stalna Nizozemca Conny in Andree Dekker, ki že več kot štirideset let prihajata v Prebold. Včasih sta si tukaj le odpočila na poti do morja, zdaj prideta večkrat na leto v Prebold in ostaneta vsaj tri tedne. "Dekkerjeva in še nekaj drugih hodijo k nam že vsaj 45 let. Od tu si potem ogledajo skorajda vso Slovenijo, v zadnjem času pa izjemno veliko kolesarijo," pravi Vozlič. Nizozemca sta tudi novo leto že pričakala v Preboldu, saj je kamp odprt vse leto. "Tako ali tako je potrebno sanitarije tudi pozimi vsaj malo ogrevati. Če pridejo gostje, pač malo bolj zakurimo." (rp)
Presenetljivo veliko Slovencev še šotori
"Kampiranje ni več za tiste, ki nimajo denarja, kot je to veljalo nekdaj, ampak za tiste, ki si tega želijo," pravi Hren in dodaja, da je v kampih prav zanimivo opazovati mlade družine ali pare, saj se včasih vidi, da je bil kampiranja navajen le en član, pa je potem prepričal še druge. Večina najprej kupi osnovno opremo s šotorom, sledi prikolica, nato kombi ali avtodom. "A Slovenci še vedno presenetljivo veliko šotorimo, najbrž zato, ker to počnemo večinoma ob morju, medtem ko Nemci ali Nizozemci večinoma kampirajo v prikolicah in avtodomih," razlaga Hren, da šotori skoraj polovica tistih Slovencev, ki kampirajo. Mobilne hišice, te rastejo predvsem na hrvaški obali, naj bi bile med Slovenci manj priljubljene, sploh v glavni sezoni so za nas predrage, koristimo jih pred sezono in po njej. V Sloveniji je zraslo kar nekaj glampingov, a teh je v primerjavi z drugimi ponudbami zanemarljivo malo, gre za majhno, ekskluzivno ponudbo.
Na Koroškem se počasi prebujajo
V Vodnem parku v Radljah so nedavno poleg postajališč za avtodome uredili avtokamp. Ob ograjenih parkirnih prostorih so poskrbeli za zasaditev, elektriko in priključke za vodo. Postajališče z napajalnima vozloma lahko koristijo dnevni avtodomarji, tisti, ki želijo ostati dalj časa, pa lahko vstopijo na travnati kamp izza zapornice, kjer so uredili 13 parcel s samostojnimi priključki, na voljo je tudi skupni prostor s kaminom za druženje.
Vsem uporabnikom postajališča za avtodome bodo ponudili tudi popust pri nakupu vstopnice za vodni park. Pričakujejo, da bo obisk dober, saj na Koroškem pravih postajališč za avtodome praktično ni. Že lani jih je obiskalo veliko avtodomov.
Dve postajališči za avtodom imajo tudi na ogledniški Kmetiji tete Lene v Ribnici na Pohorju. Na postajališču ponujajo elektriko, vodo, sanitarije, tuš in wifi, dovoljeni so tudi hišni ljubljenčki. Lani, ko so pričeli, je bil odziv presenetljivo dober, je povedala Urška Šantl Urh s Kmetije tete Lene. Da turisti ostanejo tri do štiri dni, opaža, letos pa imajo najavljene štiri. (up)