Rozmari Petek
Čeprav je bilo v soboto dopoldne vreme v Mozirskem gaju precej neusmiljeno, občudovalci okroglih velikank niso mogli umakniti pogleda z njih. "Pridi, bomo na toplem nekaj spili," se je slišal glas prijatelja, ki ga je Gregor Jehart iz Slovenj Gradca mirno preslišal. "Sedaj bo najbolj napeto. Ti dve buči bosta gotovo zelo blizu s 'kilami', obe bosta najbrž imeli čez 700 kilogramov," je ocenjeval ljubitelj buč, ki se je s svojo 422 kilogramsko lepotico tudi kar dobro odrezal. "Ah, vzgojiti bučo velikanko je odvisno od več dejavnikov. Od semena, vremena, sreče," našteva. "Skrbeti pa moraš zanjo kot za ljubico."
Enako sta "recept" za bučo velikanko opisovala tudi finalista Uroš Fifolt in Janko Lovše, ki sta ves čas tekmovanja stala za svojimi bučami in ugibala, kdo bo imel letos najtežjo. Lovše je že rahlo pesimistično napovedoval, kako je pravzaprav pred leti sam okužil prijatelja Fifolta za buče velikanke, sedaj pa mu nikakor ne more izmakniti primata. Tokrat se mu je posrečilo – njegova buča je tehtala devet kilogramov več kot Fifoltova. Obenem je na tokratnem tekmovanju padel tudi nov mozirski rekord. Najtežjo bučo so namreč v Mozirju stehtali leta 2016 – imela je 697 kilogramov.
Je pa Lovšetu pred leti sicer uspelo vzgojiti še precej težjo bučo; tehtala je kar 794,5 kilograma. A tiste ni peljal na ocenjevanje v Mozirje, temveč v Avstrijo. Nov cilj je lovljenje evropskega rekorda, ki znaša 1191 kilogramov, dodajata finalista. Kaj pa z ocenjenimi bučami? Za kulinariko niso primerne, opisujeta, ker je navsezadnje v njih tudi nekaj fitofarmacevtskih pripravkov, semena pa bodo ljubitelji buč velikank, ki imajo tudi svoje društvo, hitro razgrebli.
