Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), bodo skupna prizadevanja še naprej temeljila na programu Slovenija 5.0 ter razvojnem partnerstvu. Kot ključne usmeritve je Tibor Šimonka med drugim navedel zeleni prehod, podporo digitalizaciji, inovativnosti, raziskavam in razvoju, pomoč članom pri črpanju finančnih sredstev, internacionalizacijo ter karierni razvoj zaposlenih.
Med kratkoročnimi prednostnimi nalogami je izpostavil naslednji paket interventne zakonodaje in pomoči gospodarstvu pri premagovanju gospodarskih posledic epidemije covida-19, ukrepe za ponovni zagon gospodarstva po epidemiji, investicijska platforma in črpanje EU sredstev, vlaganja v raziskave in razvoj ter debirokratizacijo. Za razvojno kapico je ocenil, da ni vprašanje, če jo potrebujemo, temveč, kdaj bo uvedena.
Po prepričanju Šimonke mora biti "zbornica najmočnejši partner državi, ki bo s svojimi stališči in predlogi lahko pravočasno vplivala, še pred sprejetjem zakonodajnih predpisov, na oblikovanje zakonodajnih okvirjev, znotraj katerih se bo gospodarstvo krepilo in razvijalo v dobrobit vseh. Brez močne ekonomije ni splošnega blagostanja". Poudaril je tudi pomen sodelovanja in povezovanja s člani ter drugimi ključnimi deležniki doma in v tujini.
Gorjup naštel aktualne izzive
Kandidaturo za predsednika GZS je poleg Šimonke vložil še Simon Franko, direktor družbe BASF Slovenija. Skupščina GZS je za to mesto izbrala glavnega podpredsednika uprave Sij Šimonko, ki bo na čelu GZS nasledil Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH Hišni aparati. Mesto predsednika GZS zaseda od maja 2017, mandat se mu bo iztekel 27. maja.
"Če hočemo postaviti Slovenijo 5.0 kot družbo trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih, moramo narediti korak naprej, da lahko iz krize izidemo kot zmagovalci," je dejal Gorjup in med aktualnimi izzivi naštel nadaljnjo debirokratizacijo, davčno reformo, nacionalni načrt za okrevanje, investicijsko platformo 5.0, karierno platformo, prestrukturiranje premogovnih regij, energetski prehod ter socialni sporazum.
V nadaljevanju današnje e-seje je izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček predstavil letno poročilo GZS za leto 2020, ki ga je skupščina sprejela. Med dosežki je med drugim navedel vključitev ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19 na gospodarstvo v protikrizne zakonodajne pakete, na področju vajeništva pa 121 novo sklenjenih vajeniških pogodb v prvih letnikih šolskega leta 2020/21. Omenil je tudi vzpostavitev investicijske platforme s predstavitvijo preko 331 investicijskih projektov v gospodarstvu v vrednosti 2,8 milijarde evrov.
Člani skupščine so se seznanili še z raziskavo davčne olajšave za raziskave in razvoj v Sloveniji. Vlaganja v raziskave in razvoj so eden od temeljev konkurenčnosti ter vzdržne in trajne gospodarske rasti. Davčne olajšave so pomemben del njihove podpore, a so se v letih 2016 do 2018 znižale. Raziskava je pokazala pozitivno povezavo med davčnimi olajšavami in izdatki za razvojno raziskovalno dejavnost podjetij ter pozitivnem vplivu izdatkov za raziskave in razvoj na poslovanje podjetij, dodano vrednost in zaposlenost, so navedli v GZS.
