Andreja Kutin
Z iztekom leta 2023 se je iztekel tudi rok za oddajo pripomb k uredbi o enkratnem nadomestilu za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav. Predlog uredbe je v javnosti in predvsem na Štajerskem, kjer je v postopku umeščanja največji projekt izgradnje vetrnic, kar 56 jih želi investitor Energija na veter postaviti na Pohorju, dvignil kar precej vetra. Po predlogu uredbe naj bi bila vsaka občina, ki bi našla prostor za vetrnice, upravičena do visokega enkratnega državnega nadomestila. Osnova za nadomestilo je vezana na inštalirano moč vetrne proizvodne naprave in znaša 200.000 evrov na en megavat (MW) inštalirane moči, nadomestila se bodo podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave, katerih inštalirana moč je enaka ali večja od enega megavata, navaja predlog. Za Občino Slovenska Bistrica bi ob načrtovanih elektrarnah na Pohorju to pomenilo okoli šest milijonov evrov. A župan Ivan Žagar pravi, da tudi ta uredba ne bo spremenila stališča občine, nenazadnje pa se uredbe tudi spreminjajo, dodaja župan. Občina Slovenska Bistrica je skupnosti občin (ta je zbrane pripombe poslala na ministrstvo) podala tudi pripombe k predlogu uredbe, ob tem pa občina vztraja pri osnovnem stališču, da naj se za projekt izvede državni prostorski načrt. Pripomb na ministrstvu še niso pregledali, a gotovo je eno: če želi Slovenija izpolniti cilje višanja deležev obnovljivih virov energije, mora zagnati dodatno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Breme prehoda nosi država. Za zdaj
Slovenija namreč pri izpolnjevanju energetskih ciljev, sploh ko gre za področje vetrne energije, ni najboljša. "Ne le, da ni najboljša, pravzaprav je najslabša v Evropi. Mi, Malta in Slovaška, ki pa nas malo prehiteva. To je trio držav, ki so zadnje na tem področju," pravi Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Bo uredba spremenila stanje? Samo uredba zagotovo ne, problem je širši, je realen Tkalec: "Pri umeščanju v prostor imamo težave na številnih področjih, ne le pri vetrni energiji. Za to uredbo smo se odločili ravno zato, ker smo pri vetrni energiji predzadnji v Evropi. S tem želimo spodbuditi vsaj tiste občine, ki so dovzetne za take projekte, da na te projekte gledajo v pozitivni luči ter pomagajo potencialnim investitorjem pri realizaciji projektov. Vemo, da niso vse občine zainteresirane za veter, tudi zato, ker nimamo nobenih ciljev, vezanih na obnovljive vire energije (OVE), učinkovito rabo energije in zniževanje izpustov toplogrednih plinov, ki bi bili postavljeni tudi na občinskih ravneh. A verjetno bomo tja skozi leta tudi prišli, saj je trenutno vsa odgovornost glede doseganja ciljev, ki so postavljeni na državni in evropski ravni, na ramenih države, medtem ko občinam na tem področju ni treba storiti ničesar. Nismo še tam, bomo pa zagotovo." Tkalec torej napoveduje večjo odgovornost občin: "Prihajale bodo verjetno tudi palice, a ta uredba je korenček, da se bo tudi lokalni nivo bolj angažiral na področju umeščanja in uvajanja obnovljivih virov energije. Pri soncu smo ugotovili, da nimamo takih težav, saj se število sončnih elektrarn veča, sploh preteklo leto je bilo rekordno, pri vetru pa smo ocenili, da so spodbude potrebne."
Občini, ki ne želi vetrnic, teh ne bo treba postavljati
Mnogi, predvsem nevladniki, razumejo uredbo kot podkupovanje županov. Tkalec se ne strinja: "Res ne razumemo negativnega odklona do uredbe, saj občini, ki ne želi postavljati vetrnic, teh tudi v prihodnje ne bo treba postavljati. A občine, ki sprejmejo tak projekt, dobijo neke finančne koristi, s tem da se bo v osmem členu zamejilo, za kaj lahko občina ta denar porabi. Da jih ne porabi za nesmotrne investicije, ampak za izboljšanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Verjetno bomo ta namen porabe v javni obravnavi še nekoliko bolj specificirali. Namen je, da gre denar za izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva."
Na ministrstvu se zavedajo, da s to uredbo ne rešujejo vseh problemov umeščanja, uredba naslavlja le enega od njih. Zato pripravljajo še akcijski program za potencialna prednostna območja za sonce in veter, ki bo po napovedih Tkalca pripravljen v prvi polovici naslednjega leta. Pripravljena je tudi študija RES Slovenije, rezultati projekta so objavljeni na spletu. Gre za študijo, ki določa tehnični potencial za postavitev OVE za celo Slovenijo in upošteva tudi vse omejitve - naravne vrednote, Naturo 2000, bližino naselij in domovanj. "Realno se je pokazalo, da večina naše države leži v območjih, kjer je nekoliko višje tveganje umeščanja vetrnih elektrarn, in zaradi vseh pogojev in kriterijev nimamo veliko lokacij, ki so ustrezne za postavitev. Veliko je območij s tveganjem stopnje dva in tri, kar pa ne pomeni, da tam ni možno postaviti vetrnih elektrarn, ampak da je tveganje višje. V Sloveniji imamo 38 odstotkov države pokrite z Naturo 2000, kar pri nas razumemo tako, da se tukaj ne postavlja vetrnic, čeprav vse druge države v Naturi postavljajo vetrne elektrarne, a seveda z omilitvenimi ukrepi. Tudi sami si ne želimo postavitve vetrnic na neustreznih lokacijah in res je, da pobude zasebnih investitorjev niso vedno na najbolj ustreznih lokacijah, gledano na celoto," pravi Tkalec.
Zaupanja ni mogoče graditi naknadno
Prav to zagato bi deloma odpravila že prej določena potencialna prednostna območja, kar pa še ne pomeni, da nasprotovanj projektom ne bo. Z nasprotovanji vetrnicam se soočajo povsod po Evropi. Tkalec oceni tudi ravnanje na Pohorju: "Napaka investitorja je bila, da že pri snovanju ideje niso vključili lokalnih prebivalcev, občin in drugih akterjev, da bi skupaj našli lokacije, tako pa se je nekaj časa skrivalo projekt, nato pa je prišel v javnost z dvomom. Zelo velika nenaklonjenost projektu je razumljiva in ravno zato skušamo usmerjati ukrepe v skupnost in spodbujati čim več sodelovanja. Ker zaupanja ni mogoče graditi naknadno."
Potencialna prednostna območja bodo dala delni odgovor, kje bi bilo najbolj smotrno postaviti vetrnice, in tako bomo skušali poiskati prostor za naprave, s katerimi bomo dosegli cilj iz NEPN-a, to je 150 megavatov vetra, kar je nekako 30 do 50 vetrnic do leta 2030. "In verjetno se vsi v državi strinjamo, da take kapacitete pa imamo," pravi Tkalec. Tehničnega potenciala je po analizi RES v Sloveniji za najmanj 16 teravatnih ur, kar je več od letne porabe električne energije na nivoju Slovenije. "Tudi tehnologije za izkoriščanje vetra se izboljšujejo in tako je potencial, ki je bil pred desetimi leti ocenjen kot manj ustrezen, sedaj že zadovoljiv za proizvodnjo električne energije in finančno ustrezen projekt. Smo v civilizacijskem momentu, ko moramo umeščati obnovljive vire enako, kot smo nekoč umeščali ceste, avtoceste in obrtne cone," zaključi Tkalec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
