"Odločitev generalnega pravobranilca dejansko formalno ni obvezujoča za sodišče EU," v uvodu svojega razmišljanja poudari Tomaž Šaunik, politični analitik, poznavalec odnosov s Hrvaško. Spomnimo kratko: generalni pravobranilec Priit Pikamäe je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo unije. Očitane kršitve so "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo", je zapisal.
Šaunik nadaljuje: "Ne glede na to je odločitev slab znak in ni ugodna za Slovenijo. Že ta odločitev bo dodatno okrepila diplomacijo in mednarodni položaj Hrvaške in bo dala dodaten veter v jadra ambicijam, da se s pomočjo predsedovanja EU in z očitno brezpogojno in popolnoma nekritično podporo dela bruseljske administracije in EPP postavi kot ključni dejavnik v regiji, kar je novost in zelo pomembno spreminja tako položaj kot razmerja na Zahodnem Balkanu." Do sedaj je EU pazila, da je obstajalo določeno ravnotežje med Hrvaško in Srbijo, ki je ključno na Balkanu, tako Šaunik, vsekakor pa ni dopustila, da bi si Hrvaška prevzela vlogo "ključnega igralca v regiji".
Že ta odločitev bo dodatno okrepila diplomacijo in mednarodni položaj Hrvaške, da se z brezpogojno in popolnoma nekritično podporo dela bruseljske administracije in EPP vzpostavi kot ključni dejavnik v regiji
Nadaljuje, da nikakor ne gre zanemariti tudi izrazite politične in vojaške podpore ZDA Hrvaški: "Vse navedeno diktira Sloveniji nov in temeljit premislek tako o vsestransko spreminjajočem se položaju na Zahodnem Balkanu kot o naši vlogi in poziciji. V primeru, da se spomladi tudi sodišče EU odloči razglasiti za nepristojno, je utemeljeno pričakovati odstop zunanjega ministra dr. Mira Cerarja, toliko bolj, ker je bil v času vložitve tožbe predsednik vlade. Zavrnitev sodišča za obravnavo tožbe bi bila za Slovenijo vsekakor diplomatska blamaža, a tudi državno-mednarodni fiasko. Računati je treba tudi na pritisk za odstop tudi ministra Erjavca, seveda, če bo takrat še v vladi. Vse skupaj lahko krepko zamaje sedanjo vlado in ni izključen tudi padec vlade."
Po Šauniku iz tega sledi nujen sklep: "Vse zgoraj navedeno zahteva, da vlada takoj pristopi k premisleku in redefiniciji položaja Slovenije tako do Hrvaške kot položaja Slovenije na Zahodnem Balkanu, v primeru zavrnite obravnave s strani sodišča EU tudi o položaju in vlogi Slovenije v EU. To pa nikakor ne pomeni nikakršne pobude o Sloexitu, pomeni pa objektivizacijo vloge, vpliva in položaja Slovenije v EU sedaj in za prihodnost."
