Tožba Hrvaške pred sodiščem EU: Pravobranilec zavrnil Slovenijo

Čeprav mnenje generalnega pravobranilca, Estonca Priita Pikamäeja, za Sodišče Evropske unije (EU) ni obvezno, pa so slovenski predstavniki, med njimi slovenska agentka oziroma odvetnica Maja Menard in predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc, njegovo odločitev sprejeli kot hladen tuš. Pikamäe je včeraj po preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže namreč presodil, da Sodišče EU ni pristojno za slovensko tožbo proti Hrvaški oziroma za odločanje o mejnem sporu, ki da ne sodi v pravo unije. Očitane kršitve so "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo", je po poročanju Slovenske tiskovne agencije še sporočil v Luxembourgu.
Slovenija: V tožbi ne gre za vprašanje meje
Kot rečeno, na podlagi mnenja pravobranilca še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU. Sodniki mu lahko sledijo ali pa tudi ne. Znano je tako, da v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca samo v približno polovici primerov. Recimo, pred kratkim je generalni pravobranilec, ki pa ni bil Pikamäe, zavrnil tožbo Avstrije zoper Nemčijo zavoljo uvedbe avtocestnih vinjet zgolj za tujce. A je Sodišče EU tožbo vseeno obravnavalo in je Avstrija na koncu celo zmagala.
Slovenija Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, češ, da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki da je dokončna in pravnomočna. Vendar očitno vsaj za Estonca to zatrjevanje ni bilo ravno prepričljivo. Pikamäe je opozoril, da je namen tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti po 259. členu pogodbe o delovanju EU ugotoviti ravnanje države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, in doseči, da se to ravnanje konča.
Ali sporazum in razsodba unijo zavezujeta?
"Mednarodno pravo zavezuje EU v natančno določenih primerih, razmejitev državnega ozemlja pa ne spada na področje pristojnosti unije in torej tudi ne Sodišča EU," je izpostavil generalni pravobranilec. Ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča EU je opozoril, "da ozemeljsko področje uporabe pogodb ustreza objektivnemu podatku, ki ga vnaprej določijo države članice in ki ga mora unija upoštevati". Zato bi po njegovem bilo treba najprej preučiti razmerje med arbitražnim sporazumom, arbitražno razsodbo ter pravom EU in preveriti, ali sporazum in razsodba unijo zavezujeta. In je v zvezi s tem razmerjem ugotovil, "da to ne spada v nobenega od navedenih primerov, v katerih mednarodno pravo zavezuje unijo". EU namreč "zavezujejo mednarodne konvencije, ki jih je sklenila na podlagi določb pogodb, mednarodne konvencije, za katere je prevzela pristojnosti, ki so jih prej izvajale države članice, in običajna pravila mednarodnega prava, kadar izvaja svoje pristojnosti".