Srečko Klapš
Potem ko so pretekli teden člani nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jih vodi Franc Dover, direktor mariborske Snage, na seji v Šoštanju odpoklicali Stojana Nikolića in na njegovo mesto imenovali Viktorja Vračarja, naj bi se na sedežu HSE v Ljubljani, po pisanju Požareporta, zapletalo pri podpisu sporazumne razrešitve. Nikolić nam je včeraj dejal, da ne more komentirati pogodbenih razmerij z delodajalcem. Neuradno pa mu v HSE nove pogodbe naj še ne bi ponudili v podpis.
Koalicijska kadrovska kombinatorika
Zatikalo pa naj bi se pri morebitnem nadaljevanju Nikolićeve kariere v HSE, ki, kot kaže, ni pogodu novemu generalnemu direktorju Vračarju, tak razplet pa nakazuje tudi, da Nikolić ne ustreza koalicijski kadrovski kombinatoriki. Vračar namreč sodi v milje SMC, v novem poslovodstvu HSE prav tako ni več Mirka Marinčiča, ki ga povezujejo z LMŠ, saj so za poslovnega direktorja imenovali Uroša Podobnika. Za začasnega poslovnega direktorja pa novega člana nadzornega sveta Andreja Janšo, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah županski kandidat NSi. Tako Podobnik kot Janša naj bi po naših informacijah sodila v krog okoli podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki se je nedavno presenetljivo zavihtel na vrh Darsa.
Po Nikoliću naj bi do konca leta padli še preostali direktorji hčerinskih družb HSE, predvsem v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) in Premogovniku Velenje. V Večeru smo to možnost že omenjali, potem ko je direktor DEM Andrej Tumpej, ki se mu mandat izteče prihodnjo jesen, s 1. novembrom v upravo dobil svetovalca Aleksandra Brunčka, sicer tudi občinskega svetnika SDS v Rušah.
Kadrovsko zakulisje
Delo je včeraj pisalo, da naj bi bili Stojana Nikolića z vrha HSE odnesli stiki z lobistom Janezom Zemljaričem in odtekanje denarja iz družbe v obliki različnih sponzorstev in podjemnih pogodb. Ob čemer časnik navaja še, "da naj bi premier Janez Janša dopuščal, da Rok Snežič v imenu njegove stranke napoveduje kadrovske spremembe v državnih družbah". Kot je znano, bi lahko bila vezni člen med kadroviki SDS Ksenija Koren, ki jo je aprila letos Nikolić zaposlil v službi za odnose z javnostmi HSE. Delo omenja še prvega moža Pošte Slovenije Borisa Novaka, ki "naj bi ga imel Snežič na piki zavoljo (pre)velike naklonjenosti podjetjem Odlazkovega medijskega imperija". Po pisanju časnika pa naj bi Novaku očital tudi, da je skušal Janšo povezati z Borutom Jamnikom, prvim možem Modre zavarovalnice.
Vse več imenovanj na osebno povabilo
Holding Slovenske elektrarne, ki se približuje dvema milijardama evrov letnih prihodkov, v zadnjih dveh letih pa je kljub odplačevanju kreditov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj posloval z dobičkom, je od ustanovitve leta 2001 vodilo kar trinajst direktorjev. Do leta 2007 Drago Fabjan, Milan Medved, Ladislav Tomšič in Jože Zagožen. V letih 2007 in 2008 sta HSE vodila Mariborčana Damijan Koletnik in Viljem Pozeb, slednjega je nasledil Matjaž Janežič. Nato je sledilo štiriletno obdobje Blaža Košoroka, ki je pričel centralizacijo holdinške organiziranosti, tako da je najprej ukinil nadzorne svete v hčerinskih družbah. Za financiranje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je postrgal bilančne in tekoče dobičke ter za nove kredite in bančna jamstva vpisal hipoteke na hčerinske družbe. V času Cerarjeve vlade ga je za le osem mesecev nasledil Gorazd Skubin, ki je za SMC spisal energetski program. Ko ni več zdržal političnih in poslovnih pritiskov, je na burni nočni seji nadzornikov odstopil, takrat ga je začasno nasledil prav Stojan Nikolić, ki si je že v Košorokovem mandatu tlakoval pot na vrh HSE. A se je politična kadrovska tehtnica takrat nagnila v prid Matjažu Marovtu. Ta je HSE vodil slabi dve leti, do aprila 2019, ko je polni mandat le dobil Stojan Nikolić, ki je na mestu generalnega direktorja "zdržal" dobro leto in pol. Večina imenovanj vodilnih v HSE se od Blaža Košoroka naprej dogaja na osebno povabilo nadzornega sveta ali po izboru kadrovske agencije, in ne z javnim razpisom. Tudi celotno novo vodstvo HSE je bilo imenovano na osebno povabilo.
"Pogoste zamenjave vodilnih tudi veliko stanejo"
Tako o kakšni kontinuiteti dolgoročnega vodenja enega najbolj pomembnih slovenskih energetskih stebrov ne moremo govoriti. Pogoste zamenjave vodilnih tudi veliko stanejo, saj so generalni direktorji pri odpoklicih iz nekrivdnih razlogov upravičeni do odpravnin, in sicer trikratnika plače (okoli 30.000 evrov), če so na položaju do dveh let, in šestkratnika plače (okoli 60.000 evrov), če so v funkciji nad dve leti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
