Tudi generalni sekretar vlade, generalni sekretar predsednika republike, šef kabineta predsednika republike, namestnik generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalci predsednika republike, generalni sekretar državnega zbora in sekretar državnega sveta morajo po od 17. novembra veljavnih spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) poročati o svojem premoženjskem stanju (vsako leto, aktualni rok je 17. januar 2021), javljati morebitno nezdružljivost funkcij in upoštevati omejitve poslovanja, ker so v javnem sektorju. K javnemu sektorju pa se v zvezi z obveznostmi do KPK po novem štejejo tudi uslužbenci Banke Slovenije in pravne osebe, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost.
O lobističnih stikih so po novem dolžne poročati tudi interesne organizacije, z izjemo neprofitnih interesnih organizacij, ki nimajo zaposlenih, in to v primerih, ko zanje lobira neregistrirani lobist, med lobirance pa zdaj štejejo tudi funkcionarji in javni uslužbenci Banke Slovenije.
Novo je prav tako, da prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju ne veljajo samo za funkcionarje in njihove družinske člane, ampak za vse uradne osebe in njihove družinske člane. Se je pa s spremembami zakona, ki jih je prejšnji mesec potrdil državni zbor, dvignila mejna vrednost dovoljenih daril, ki se jih sme sprejeti, je pa treba o njih poročati KPK oziroma delodajalcu.
Po novem je treba v sezname prejetih daril vpisovati vsa vrednejša od 50 evrov. Na 100 evrov z dozdajšnjih 75 pa je dvignjena najvišja vrednost darila, ki se tradicionalno ali običajno izroča na kulturnih, slavnostnih dogodkih, ob zaključku izobraževanja, usposabljanja, za praznike, ter ga uradna oseba lahko sprejme.
Z darili je tako, da jih uradne osebe generalno ne smejo sprejemati, prav tako ne drugih koristi. Enako velja za družinske člane uradnih oseb. Lahko pa uradna oseba ali njen družinski član v imenu organa, pri katerem dela, na službenem dogodku sprejme protokolarno darilo, ki nato postane last delodajalca. Prav tako uradna oseba lahko sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih ali ko opravlja diplomatske aktivnosti, kot rečeno, po novem vredno največ 100 evrov. V nobenem primeru pa uradna oseba ali njeni družinski člani darila ne smejo sprejeti, če bi šlo za denar, vrednostne papirje, darilne bone in drage kovine. In če bi sprejetje darila vplivalo ali ustvarilo videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.
