Na temo izzivov kibernetske varnosti na poti uvajanja novih tehnologij 5G je pod okriljem Instituta za korporativne varnostne študije (ICS) potekala virtualna okrogla miza, ki je skušala med drugim razjasniti vloge deležnikov pri zagotavljanju varnosti kibernetskega prostora, pojasniti kako vidiki nacionalne in evropske varnosti vplivajo na hitrost in obseg uvajanja novih tehnologij mobilnega omrežja pete generacije (5G), ugotoviti vlogo regulatorjev pri uvajanju novih tehnologij, pa tudi kakšen nivo odpornosti in varnosti lahko tehnološko zagotavljajo tehnologije 5G.
Kar se tiče industrije bo 5G v veliki meri zagotovil bolj varne storitve.
Uroš Svete, direktor Uprave za informacijsko varnost RS na vprašanje, kaj je pri 5G drugače in ima lahko tako pomemben vpliv na kibernetsko varnost odgovarja, da vprašanje varnosti ni več prepuščeno zgolj trgu, operaterjem in ponudnikom storitev oziroma tehničnim standardom, saj so se tudi države začele pospešeno ukvarjati z varnostjo v kibernetskem prostoru. "Če pogledamo gospodarski razvoj, delež, ki ga imajo v BDP sodobnih držav tehnologije in storitve, je jasno, zakaj se je kibernetska varnost usidrala v nacionalno varnost." Dodaja, da tehniki upravičeno trdijo, da peta generacija mobilnih komunikacij ni revolucija, ampak tehnična revolucija. "Vsi zaradi njenega potenciala, ki je bistveno drugačen v primerjavi s četrto generacijo, pričakujemo, da bodo na njeni osnovi nastale nove storitve in načini uporabe. To je tisto, ki nam kaže pomembnost 5G v primerjavi s preteklimi generacijami. Zakaj smo se ravno s peto generacijo tako intenzivno začeli po vsem svetu ukvarjati z varnostjo je povezano z dejstvom, ki nima neposredne povezave s 5G," meni Svete in dodaja, da bomo na varnost morali gledati zlasti z vidika razpoložljivosti omrežij, zaradi gospodarske škode in dejstva, da so lahko v najslabšem primeru posledice izpada novih omrežij tudi človeške žrtve.
Najti bo treba usklajen pristop
Države v EU združuje enotni gospodarski prostor, na drugi strani pa so skoraj vse države informacijsko in kibernetsko varnost uvrstile v nacionalno varnost, pri kateri si države pridružujejo pravico do samostojnega reševanja izzivov, še dodaja. Članice EU so namreč v različnih pozicijah, ko gre za nacionalno varnost. "Najti bo treba čim bolj usklajen pristop, sicer se bo dogajalo, da se bomo v primeru uporabe čezmejnih storitev sprehajali iz države v državo in pri tem imeli različne standarde. Z vidika uporabnika in varnosti bi to bilo zelo slabo. Evropska unija mora tukaj biti proaktivna, poiskati čim več tehničnih rešitev in upoštevati tudi dejstvo, da so države v delu nacionalne varnosti samostojne."
"Vemo, da 5G zaradi svoje karakteristike zahteva tudi uvedbo dodatnih ukrepov. Govorimo o omrežjih ki bodo stičišča vseh segmentov digitalne družbe: Srečevala se bodo področja, ki v teh zgodbah doslej niso bila vključena. Z uvajanjem 5G omrežij se bo zgodilo to, da bo prišlo do velikega števila sistemov in naprav, ki se bodo med seboj povezovale in posledično bo na tem omrežju velika količina zbranih podatkov in zaradi tega tudi večja nevarnost raznih možnosti raznih zlorab. Imeli bomo tudi več aplikativnih rešitev, s tem bo večja odvisnost od programske opreme," pa pojasnjuje Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki se trenutno pripravlja na javni razpis za podelitev frekvenc za mobilne storitve v omrežju 5G na javni dražbi. Muha je prepričana, da bo potrebno veliko delati tudi na osveščanju končih uporabnikov. Poleg tega si prizadevajo za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema za javljanje incidentov. "S tem bomo olajšali delo vsem pristojnim organom in zmanjšali administrativne omejitve deležnikov, ki morajo o tem poročati."
Prihaja ZEKom-2
Na poti je novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki po besedah Tanje Muha prinaša kar nekaj novisti tudi na področju varnosti. Dopolnjen bo pravilnik, kdaj gre za pomemben vpliv incidenta in po čem se ga vrednoti, upoštevalo pa se bo število prizadetih uporabnikov, čas trajanja, geografska razširjenost, obseg prizadetosti delovanja storitev in vpliv na posamezne dejavnosti. Druga bistvena sprememba, ki jo prinaša ZEKom-2 je uveba obveznega šifriranja, kadar je to primerno. Operaterjem pa nalaga dodatno obveznost brezplačnega obveščanja uporabnikov storitev o zaščitnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo za odpravo težav oziroma v primeru resne grožnje varnostnega incidenta.
"Treba se je zavedat, da so podatki velika vrednost in moč. Ključno vprašanje na našem področju bo, kako bo potekala distribucija in redistribucija te moči. Kdo bo imel te podatke in kaj bo z njimi in pod kakšnimi pogoji lahko počel," pa je povedal Andrej Tomšič, namestnik Informacijske pooblaščenke RS. Dodaja, da se bodo uvajale nove storitve, nastajala bodo pametna mesta, pametni domovi, pametna infrastruktura. "5G bo prinesel velike količine novih podatkov, mnogi podatki bodo tudi zelo osebne narave in pojavljali se bodo tudi akterji, ki doslej niso zbirali določenih podatkov. Operaterji, policija, zavarovalnice, oglaševalci, statistični uradi vidijo veliko priložnost, upravljavci avtocestne infrastrukture."
Tomšič v novi tehnologiji vidi tudi možnost bolj intenzivnega sledenja posameznikom in bolj intenzivnega profiliranja, tako z vidika države kot zasebnega sektorja. "Zadeve morajo biti zakonite in transparentno urejene." Eno pomembnih vprašanj je tudi vprašanje anonimizacije podatkov. "Določene osebne podatke je zelo težko anonimizirati, denimo naše lokacijske podatke, pa podatke o naši elektronski komunikaciji. Znanje na področju anonimizacije bo vse bolj iskano in pomembno. Izziv, ki ga prinaša uvajanje 5G, pa je tudi razvoj umetne inteligence in vprašanja njene regulacije," je še dodal namestnik informacijske pooblaščenke.
5G dobra novica za družbo
Da imajo zasebni in poslovni uporabniki zelo različne zahteve po kibernetski varnosti, pa je izpostavil Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije. "S 5G ne kaže strašiti javnosti pred revolucionarnimi tveganji, ki naj bi jih 5G prinesel," je povedal na okrogli mizi. "5G ni nevaren, pravzaprav je nasprotno. Tako kot vsaka nova generacija, je v resnici bolj varen. Včasih razmišljam, ali je diskusija o (ne)varnosti 5G samo preusmerjanje pozornosti." Vse nove generacije imajo vgrajenih več varnostnih mehanizmov, dodaja član uprave Telekoma Slovenije, družbe, ki uporabnike nenehno poziva, da preidejo na nove tehnologije. "Moramo spodbujati prehod na nove generacije." Beričič pojasnjuje, da že danes, če imamo enourni izpad 4G, stoji pol družbe. Za podjetja, ki bodo velik del posla izvajala prek 5G, bo to še večji izziv. "Če bo na 5G temeljil del energetike, transporta, zdravstva, bo razpoložljivost teh omrežij izziv številka ena. Biti bodo morala biti grajena z več redundance, zato bodo dražja."Od trenutka, ko bodo frekvence podeljene, do realne uporabe na terenu, lahko traja dve leti ali celo več. "Mi smo sedem let potrebovali, da Slovenijo pokrijemo z omrežjem 4G. Ves mobilni promet praktično že teče preko 4G, medtem ko sta 2G, 3G na nek način rezerva," je dodal Beričič, ki je prepričan, da je prihodnost optimistična in da je 5G dobra novica za družbo. "Na svetu je že 100 5G omrežij v 40 državah, razvoj bo šel naprej, postopno in zelo regulirano."
2G omrežja bomo imeli še 5 let, napoveduje. Četudi se 99 odstotkov prometa tačas izvaja prek 4G, ima 5G že približno 10.000 uporabnikov v omrežju. "3G je praktično že prazen, v roku enega leta bo popolnoma nerelevanten in ga bomo ugasnili. 2G bo ostal zaradi dobre pokritosti. 20 let je že na sceni, na njem so tudi storitve v sili. Predvidevamo, da bo okoli leta 2025-26 že več kot polovica uporabnikov, prometa pa še več, že v 5G," so prognoze člana uprave Telekoma Slovenije. Telekomunikacijska družba je v letošnjem letu na 250 lokacijah nadgradila omrežje in dosegla pokritost 5G sloja na 4G sloju, ter tako omogočila uporabo hitrejšega prenosa 33 odstotkom prebivalstva. "5G ni cilj, je pot. Postal je sinonim za skupek nekih dobrobiti, pa tudi tveganj, kar se tiče nadaljnjega razvoja digitalizirane družbe. 5G ni nobena revolucija, bo pa postopoma prinesel nove primere uporabe tistega, kar doslej ni bilo možno na dosedanjih fiksnih ali mobilnih telekomunikacijskih tehnologijah," tako Beričič.
Ne smemo zamuditi priložnosti, kot smo s 4G
Da 5G prinaša velike potenciale pa je pričakovana izjava Aleksandra Todorovskega, direktorja podjetja Ericsson Slovenija. V standardizaciji vidi hrbtenico za varnost mobilnih omrežij, saj standardi zagotavljajo interoperabilnost in preglednost. A varnost ne pomeni samo standardizacije, ključnega pomena je tudi varnost pri izvajanju, uvajanju in delovanju omrežja, dodaja. Omrežje pete generacije ima več prednosti, od višje hitrosti, manjše latence in podpore večjemu številu uporabnikov, prav manjša latenca pa je posebej pomembna za industrijo.
"Ves čas poudarjamo, da je 5G platforma za inovacije in tako jo je treba razumet. Evropa ne sme zamuditi priložnosti, ki jo 5G ponuja. Po moje je Evropa zamudila pri 4G, to je dalo veliko prednost Kitajski in ZDA." Na vprašanje, kako nam bo tehnologija 5G spremenila življenje, Todorovski odgovarja, da ne smemo zamuditi priložnosti, da gradimo ekonomijo okoli tega. "Prejšnje generacije mobilnih omrežij so bile osredotočene na potrošniško, zasebno komunikacijo. 5G bo potrošnikom še sledil, posebni fokus pa bo na podjetjih, na internetu stvari, ki bo dvignil stvari na višjo raven. IoT delimo na kritični internet stvari, kjer bo predpogoj prav vrhunska povezljivost, ki jo omogoča 5G."
Uvajanje 5G tehnolgije delijo pri Ericssonu na tri področja: povečevanje zmogljivosti v urbanih območjih, kar omogoča operaterjemm, da v primeru velike porabe na 4G to transferirajo na 5G, ki ima večje zmogljivosti. "Naše študije kažejo, da lahko pričakujemo 4 do 5-kratno povečanje prometa do leta 2026." V Ericsson mobility poročilu, ki so ga nedavno objavili, napovedujejo, da bo do leta 2026 omrežje pete generacije uporabljalo že 4,6 milijarde ljudi. "Prehod na 5G je nekaj, kar uporabniki pričakujejo. 70 procentov ljudi pričakuje nove storitve." Todorovski našteva cloud gaming (igre v oblaku), video aplikacije, AR in VR aplikacije (obogatena in navidezna resničnost).
Kibernetska varnost ni stvar enega
Gašper Cotman, predstavnik podjetja Huawei Technologies Ljubljana, družbe, ki je trenutno priča hladni vojni med zahodom in vzhodom, pa je izpostavil pomen transparentnosti. "Ne samo ponudnikov, ampak celotnega ekosistema. Vse mora temeljiti na dejstvih. Bistvena je komunikacija z vsemi deležniki, saj kibernetska varnost ni stvar zgolj enega ponudnika, enega deležnika."
Cotman je povedal, da so bili javnosti predstavljeni miti. Prvi je šel v smeri, da bo 5G takoj spremenil naše življenje, da bo vklop s prvim dnem takoj spremenil vse: "Vse bo povezano, samovozeča vozila, pametna mesta. A šlo bo po korakih," je dejal. Drugi mit pa je po njegovih besedah povezan z dezinformacijami, teorijami zarote glede potencialnega učinka na zdravje te tehnologije. "Organizaciji WHO in GSMA sta ugotovili, da ne obstajajo znanstveni dokazi glede učinka na zdravje, povezanega z radijskimi valovi." Tudi v Sloveniji deluje 5G na frekvencah 4G, je zaključil.
Hekerski vdori so bili, so in bodo
Bistveno bo bo tudi sodelovanje med nadzornimi organi, zaključi Tomšič: "Če je AKOS usmerjen na infrastrukturo, bo za nas bolj zanimivo zbiranje podatkov in zagotavljanje varnosti, pa analize učinkov in obvladovanje tveganj." Izpostavil je še, da uporabniki smo in bomo prisiljeni za vse več naprav skrbeti za njihovo varnost in jih sproti posodabljati. Število teh bo samo še raslo s pametnimi urami, igračami, ... "breme za končnega uporabnika se bo povečevalo. Ne bo šlo drugače. Vsi deležniki moramo narediti svoj del pri izobraževanju končnih uporabnikov." Hekerski vdori so bili, so in bodo, nadaljuje, vendar se z internetom stvari širi področje, kamor lahko hekerji poskušajo vdreti. Namestnik informacijske pooblaščenke je prepričan, da bomo tudi končni uporabniki vse pogosteje tarča hekerskih vdorov, skrbi pa ga tudi porast kriptovirusov, ki utegnejo povzročiti veliko škodo in omeni primer zaklenjenih podatkov na področju zdravstva, ki smo mu že bili priča.
