Turistična sezona: Julija rekord, avgusta poplave. Bodo goste privabile Michelinove zvezdice?

Poletna turistična sezona se je zaključila. Številke Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da smo junija zabeležili manjši obisk turistov v primerjavi z lanskim junijem, a večjega kot v istem obdobju rekordnega leta 2019. Julij se lahko pohvali z rekordnim obiskom turistov doslej, medtem ko je bil avgusta, ko smo bili pričam katastrofalnim poplavam, obisk turistov slabši v primerjavi z istim obdobjem lani in z avgustom leta 2019. In še ključni mesec za turistično panogo v številkah: avgusta nas je obiskal dober milijon turistov, zabeležili smo 1,000.832 prihodov, od tega so tuji turisti zaslužni za glavnino, saj so prispevali 839 tisoč prihodov, domači pa 162 tisoč.Posledično so tuji turisti ustvarili skoraj 2,3 milijona prenočitev, kar je bilo za tri odstotke manj kot pred letom dni in tudi malenkostno manj kot v istem mesecu leta 2019. Slovenci smo ustvarili 594 tisoč prenočitev. Teh je je bilo za 15 odstotkov manj kot lani in za sedem manj kot v istem obdobju 2019. Slovenijo so v največji meri obiskali Nemci, ki so ustvarili 19 odstotkov prenočitev, sledijo turisti iz Italije in Nizozemske, ki so prispevali po desetino tujih prenočitev. Podatki še kažejo, da so domači in tuji turisti največkrat prespali v hotelih, sledijo zasebne sobe in apartmaji.Rekordne odpovedi rezervacijGregor Jamnik, direktor ljubljanskega Hotela Slon in predsednik slovenskega združenja hotelirjev, letošnjo poletno turistično sezono opiše kot dobro, a tudi nekoliko turbulentno, saj so jo zaznamovali vplivi vremenskega značaja. "Če nam vreme zagode, imamo žal nekaj stornacij," pove Jamnik. In nadaljuje, da je bil letošnji avgust specifičen. "Zaradi poplav smo razglasili naravno katastrofo, o čemer so poročali svetovni mediji. Poročanje je sicer bilo objektivno, a se je s prevodom poročanja izgubila informacija, da cela Slovenija ni poplavljena. Takrat tudi večina glavnih turističnih atrakcij ni bila pod vodo, a so kljub temu bile odpovedi rezervacij. In to ne samo na prizadetih območjih poplav, ampak širše. Konkretno, hoteli v centru Ljubljane so doživeli masovne odpovedi. Naš hotel je izgubil sedem odstotkov gostov na račun odpovedi, kar je rekord." Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević prida, da so situacijo z gosti v času poplav reševali tako, da so turiste premestili na drugo lokacije, ki niso bile poplavljene. Glede obetov turistične sezone pa izpostavi, da so precej dobri, saj nakazujejo, da bomo do konca leta tako kvantitativno kot po zaslužku zaključili podobno kot leta 2019.Do 15 odstotkov dražje namestitveAli je možno širše oceniti vpliv ujme na poletno turistično sezono? Dr. Emil Juvan s Katedre za trajnostni razvoj destinacij na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, razloži, da je to težko realno ocenjevati, saj gre za kratkotrajen - redek pojav, ki ga turist praviloma težko vključi v načrtovanje počitnic. Gotovo pa je ujma povzročila prekinitev delovanja nekaterih ponudnikov v najbolj ogroženih občinah. To potrjujejo tudi uradno razpoložljive številke na ravni posameznih, v ujmi najbolj prizadetih občin. Med njimi so Črna na Koroškem (86 prihodov in 134 prenočitev manj), Ljubno (2720 manj prihodov in dobrih 8000 prenočitev manj), Mežica (190 prihodov in 741 prenočitev manj), Prevalje (389 prihodov in dobrih 640 prenočitev manj). Juvan še izpostavi, da je zaradi vse pogostejših neugodnih naravnih pojavov smiselno, da ponudniki pristope k zagotavljanju varnosti z obiskovalci predstavljajo enako intenzivno kot druge atribute svojih doživetij ali storitev.Poleg ujm je letošnjo poletno turistično sezono zaznamoval dvig cen storitev. Jamnik priznava, da so pogumni hotelirji dvignili cene namestitve od deset do petnajst odstotkov, kar je po vsej verjetnosti pri velikih hotelih zadostilo za pokrivanje drugih stroškov, ki so se prav tako podražili, kot so stroški energije, hrane, nabave materiala in podobno.Tuji turist troši več kot domačiČe se s podatki ozremo še na mesece od začetka leta; od januarja do konca avgusta je Slovenijo obiskalo nekaj več kot 4,5 milijona turistov. Ustvarili so nekaj več kot 12 milijonov prenočitev oziroma za tri odstotke več kot leto prej. Domači turisti so prispevali nekaj več kot 3,2 milijona prenočitev oziroma 27 odstotkov vseh, tuji pa približno 8,8 milijona oziroma 73 odstotkov. Mrvaljević pravi, da je razmerje okoli 70 odstotkov tujih turistov in 30 odstotkov domačih veljajo že pred pandemijo koronavirusa. Ob tem Juvan dodaja, da je takšno razmerje tipično za manjše države, kot je Slovenija, in to je dobro. Po raziskavah namreč tuji turist porabi 214 evrov na dan, domači polovico manj.In kateri so ključni atributi, ki privabljajo goste? Predavatelj Juvan dogovarja, da so to neokrnjena narava, kjer se prepleta več topografsko izjemno zanimivih elementov, dostopnost države za bližnje trge, spoznavanje raznolikosti v kratkem času, ustrezno razmerje med ceno in vrednostjo storitev. Po njegovih besedah ne gre zanemariti, da smo "v svetu tretirani kot gostoljuben narod – kar je ključni atribut konkurenčnosti v gostinstvu in turizmu". Poleg tega med pomembnimi atributi privlačnosti omeni še kulinarično ponudbo. Na tem mestu se poraja vprašanje, ali bodo na povečanje obiska vplivale morda Michelinove zvezdice. "Gotovo bodo privabile poseben segment gastronomskih turistov. Ker pa Michelinova družina v Sloveniji ni več tako majhna, njen vpliv narašča pri prepoznavnosti naše države kot destinacije z vrhunsko gastronomsko turistično ponudbo. Zato bi veljalo narediti tudi analize konkretnega učinka na potrošnjo in predvsem še multiplikativnega učinka zunaj segmenta gastronomskega turizma."Doživetja, pisana na kožoMed turističnimi doživetji izstopa opazovanje medveda iz preže. "Gre res za zelo specifično doživetje v naravi, kar sicer lahko omejuje potencialni trg. Na drugi strani imamo Podzemlje Pece - prav tako nosilec znaka Edinstveno doživetje -, ki se dobro prodaja. Gre za preplet aktivnega doživetja, kulturne dediščine, naravne dediščine in spoznavanje nečesa, kar je človeku načeloma prikrito," še pove Emil Juvan. Gregor Jamnik nadaljuje, da bi bilo za to, da bi turistu lahko ponudili še več podobnih in posamezniku prilagojenih doživetij, potrebna večja digitalizacija turističnih ponudnikov. Ta bi omogočila, da bi se še pred prihodom turista dogovorili o njegovih željah in interesih ter na podlagi tega ustvarili doživetja. "Torej, z individualnim pristopom ga navdušiš z doživetji, ki so mu pisana na kožo. In v tem je prihodnost turizma," zaključi sogovornik. Priljubljene destinacije Po podatkih Slovenske turistične organizacije so med letošnjo poletno sezono največ prenočitev tujih turistov zabeležili v Ljubljani, sledi Piran, nato se zvrstijo Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora, Radovljica in Maribor. Domači turisti so največkrat prenočili v občinah Piran, Izola in Ankaran, sledijo Brežice, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Bohinj.

Turistična sezona: Julija rekord, avgusta poplave. Bodo goste privabile Michelinove zvezdice?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano