Turistična vodnica Špela Kenda: "Vegetiramo kot rastline"

Špela Kenda je skupine turistov vodila po Sloveniji, Balkanu, Turčiji, Cipru, arabskem svetu, Afriki in Aziji. Pred dobrim letom dni je oddelala Ugando in nato še Jordanijo, nakar je bilo naenkrat vsega konec. V izteku januarja je izdala zadnji račun, že sredi februarja pa zaradi slabega občutka in namigov, da bo zadeva z novim virusom resna, zaprla svoj espe. To je bila prenagljena poteza, saj zato že ves čas ni upravičena do države pomoči.

Zadnje leto dni tako 37-letnica živi od svojih prihrankov ter pomoči staršev in babice. "Ko se je februarja zaključilo, mi je bilo čisto okej, ker sem en mesec počivala, spala. Ko pa se človek spočije, nato pa čaka mesec za mescem, je že depresivno," pripoveduje sogovornica, sicer diplomirana politologinja, in o težkih časih še pove: "Vodniki ne pogrešamo toliko denarja. Tisti, ki nimamo družine, smo tudi imeli zaloge, saj nismo imeli časa trošiti. Kar manjka, je adrenalin in delo, občutek, da si aktiven del družbe. Zdaj je, kot da ne obstajamo. Vegetiramo kot rastline."

Pravi, da ji je po eni strani prav, da ne prejema temeljnega dohodka. "Slej ko prej bo te pomoči konec in potem bo kar naenkrat masa ljudi, ki bo brez denarja. Jaz sem vsaj začela migati in iskati delo, se vpisala na faks za računovodstvo in ekonomijo," razmišlja. Čeprav je ves čas upala, da bo kmalu bolje, je lani jeseni prišla do zaključka, da s turizmom vsaj še eno leto ne bo nič, in intenzivno začela iskati službo. Nato pa šok - kot turistične vodnice so se je kljub izpolnjevanju vseh pogojev povsod otepali kot hudič križa, podobno se je dogajalo njenim kolegom. "Sprašujemo se, v čem je fora. Nas imajo za totalne zgube? Očitno imajo predstavo, da smo 365 dni na leto na dopustu, da nič ne delamo, da na avtobusu malo bluzimo. In seveda predsodek, da smo sami pijanci, ki vodimo na absolventske ali sindikalne izlete ... Ampak to je daleč od resnice. Ko vodiš, si 24 ur na dan odgovoren, za popivanje sploh ni časa," se jezi Špela Kenda, ki ji je na koncu le uspelo dobiti službo in to kot računovodkinja v turistični agenciji na Ravnah na Koroškem, kamor se bo Cerkinčanka zdaj priselila.

Glede ustreznosti državnih ukrepov pa ocenjuje, da boni niso turistični, pač pa nastanitveni. "Če bi boni vključevali tudi turistična vodenja, bi lahko skupine poleti Slovenijo doživeto spoznavale z vodnikom, ne pa, da jih je veliko šlo samo v apartma, se ga tam napilo in peklo čevape," je kritična. Jesenski razpis STO ocenjuje kot dobro zasnovan, a kot pove, si je razpoložljivi denar razdelila majhna skupina dobro obveščenih ljudi, za marčevski razpis pa da bodo vodniki na dan oddaje vlog pred STO "taborili kot na črni petek pred trgovinami".