Tradicionalno tridnevni dogodek, ki vsako leto naredi bilanco in napove trende v slovenskem turizmu, se je letos skrčil v triurno videokonferenco, v kateri so govorniki iskali odgovore na vprašanja, kako preživeti krizo zaradi epidemije covida-19, se prilagoditi in okrevati. Odgovorni pričakujejo, da bo slovenski turizem okreval v približno petih letih, če se razmere hitro umirijo.
V uvodnem nagovoru je minister Zdravko Počivalšek, pristojen za turizem, nanizal nespodbudne številke, ki jih trenutno ugotavljajo na ministrstvu: število turistov se je do konca oktobra zmanjšalo za 46 odstotkov, število prenočitev za 37. Za 72 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani je prišlo v Slovenijo tujih gostov, plačali so za 69 odstotkov manj prenočitev. Prilivi od turizma, ki je v Sloveniji lani v skupni BDP prispeval 9,9 odstotka, so letos za 56 odstotkov manjši.
Slovenija si obeta hitrejše okrevanje kot večje države, ker že dolgo gradi imidž varne države
Predsednica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak je predstavila pet stebrov, ki naj bi pripomogli k okrevanju slovenskega turizma. Potem ko so se turistični delavci soočili z novo realnostjo, v kateri je prisoten virus SARS-CoV-2, je po njenem mnenju njihova naloga, da turistom omogočijo varne, trajnostne in atraktivne izkušnje. Drugi steber vključuje ublažitev posledic krize in prilagoditev poslovanja, to pa je tesno povezano s tretjim stebrom: treba je na novo preučiti navade turističnih potrošnikov in jim prilagoditi ponudbo. Četrti steber, imenovan turizem 5.0, predvideva maksimiziranje uporabe digitalne tehnologije pri prodaji, prijavi in marketingu. Prav slednji pa ima po mnenju Pakove pomembno vlogo pri ponovnem zagonu dejavnosti: "Treba bo ponovno zgraditi odnose s turisti in lokalnimi skupnostmi. Samo zadovoljni prebivalci in zadovoljni zaposleni so jamstvo za zadovoljne turiste."
Pogačarju nagrada za prispevek k prepoznavnosti Slovenije v tujini
Spletni dogodek se je končal z virtualno podelitvijo najvišjih priznanj v domačem turizmu, prejeli so jih med drugim Renata Balažic, članica uprave družbe Sava Turizem, za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma, Boris Pirc, poslovni sekretar Mestne turistične zveze Ljubljana, za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije, Marjan Vidovič, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Maribor, za življenjsko delo v turizmu, in kolesar Tadej Pogačar za prispevek k prepoznavnosti Slovenije v tujini. Društvo turističnih novinarjev Slovenije pa je desetič podelilo Kristalni Triglav, priznanje za izjemne dosežke na področju slovenskega turizma in promocijo Slovenije v svetu. Letošnji dobitnik je združenje Gourmet over Mura.
V virtualni okrogli mizi so sogovorniki iz vrst hotelirjev, javne uprave, raziskovalne sfere in gostinstva nanizali svoje poglede na trenutno situacijo in možne izhode iz nje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je predstavil izvedene in načrtovane ukrepe vlade, s katerimi nameravajo ohraniti razvoj slovenskega turizma in delovna mesta v panogi, ki je ena najpomembnejših vej slovenskega gospodarstva. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar z Ekonomske fakultete v Ljubljani je izpostavila, da je sedaj priložnost za preobrazbo panoge, za spremembe in vlaganja. Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, je poudaril, da so slovenski hotelirji zelo hitro izvedli vse standarde za zagotavljanje varnosti gostov. Meni, da si lahko Slovenija obeta hitrejše okrevanje kot večje države, ker že dolgo gradi imidž varne države, prav varnost je po njegovem mnenju eden od novih elementov luksuza. Skrbi pa ga, ker se med zaprtjem hotelov in drugih gostinskih obratov izgublja skozi leta zgrajena organizacijska kultura, ki jo bo treba ponovno vzpostaviti. Tudi chef Tomaž Kavčič meni, da je najpomembneje obdržati zaposlene, ki so z leti postali uigrani del ekipe, in da v gostinstvu nič ne more nadomestiti osebnega stika.
