Zato vlado pozivajo, naj jim besedilo zakona posreduje nemudoma, da ga bodo lahko uvrstili na petkovo sejo. Pričakujejo tudi, da zakon do obravnave na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) ne bo obravnavan v državnem zboru.
ESS kot pomemben deležnik sodeluje pri pripravi predpisov že pred začetkom javne obravnave in med njo. Vse zakone, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj ljudi, pa mora obravnavati pred sprejemom na vladi, določajo pravila o delovanju Ekonomsko socialnega sveta.
V pozivu predsedniku vlade Robertu Golobu so zapisali, da se le na ta način kaže dejanski pomen socialnega partnerstva in socialnega dialoga ter enakopravnost vseh treh strani, zastopanih v ESS, torej vlade, sindikatov in delodajalskih organizacij, so sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Sindikalne centrale so bile o zakonu seznanjene le iz medijev. Zapisali so, da je iz različice zakona, ki je objavljena na spletni strani DZ, razvidno, da naj bi zakon z nekaterimi ukrepi začasno, z drugimi pa trajno posegel v sistemsko ureditev na področju zdravstva, ki je eno temeljnih področij delovanja ESS. "Takšno ravnanje in neupoštevanje pravil o delovanje ESS je za nas nesprejemljivo in predstavlja natanko takšno ravnanje, zaradi kakršnega je socialni dialog v preteklem letu zamrl," menijo.
Upajo, da gre za začetniško napako
V Sindikalnih centralah upajo, da gre zgolj za začetniško napako in "bo v prihodnje socialni dialog o vseh vsebinah s področja delovanja ESS potekal v okviru tega organa, skladno s pravili o delovanju ESS".
Pod poziv so podpisane predsednice in predsedniki Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Pergama - konfederacije sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnosti, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost.
Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema spreminja sestavo svetov zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni, kjer je ustanoviteljica država. Uvaja tudi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Z zakonom želijo čim hitreje izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev in skrajšati čakalne dobe. Predlog zakona določa tudi dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenega osebja in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.
