Mestne oblasti v Lizboni so se lotile ambicioznega načrta: nepremičnine, ki so jih lastniki oddajali turistom, želijo preoblikovati v dostopna stanovanja za domačine. S štiri milijone evrov vrednim programom naj bi rešili več kot 20.000 stanovanj, ki v času pandemije samevajo. Lastniki stanovanj bi lahko prejemali do 1000 evrov na mesec, kar je sicer manj, kot so zaslužili z oddajo turistom, vendar to predstavlja zagotovljen dohodek za več let. Nihče namreč ne ve, kdaj se bodo turisti vrnili v mesto.
Da je nekaj treba ukreniti s praznimi stanovanji, namenjenim turistom, razmišljajo tudi v nekaterih drugih evropskih mestih. V Benetkah bodo turistične nepremičnine ponudili študentom, v Amsterdamu so pred kratkim prepovedali turistične nastanitve v starem mestnem jedru, v Londonu nameravajo mestne oblasti do naslednjega maja rešiti 3300 turističnih stanovanj in jih ponuditi v dolgoročni najem.
V Sloveniji podobnega odziva ni pričakovati
Si lahko kaj podobnega obetamo tudi pri nas? Da lizbonska rešitev pri nas ne pride v poštev, je prepričan Branko Potočnik, direktor turistične agencije Insa nepremičnine: "Tisti, ki so se odločili za kratkoročno oddajo nepremičnin, imajo bistveno višje zaslužke, kot bi jih imeli z dolgoročno oddajo, zlasti, če bi jih dali državi v najem." Obstajajo ogromne razlike glede števila prebivalcev in tudi nepremičnin, ki se oddajajo v turistični namene, med Ljubljano, Mariborom, Lizbono in drugimi evropskimi prestolnicami, opozori Mojca Žižek Mesarec iz nepremičninske družbe Galea, d.o.o. Odločitev mestnih oblasti v nekaterih evropskih mestih se ji ne zdi slaba, predvsem lizbonska prinaša rešitev za vse, pravi, tako za lastnike stanovanj kot mesto in najemoiskalce.
"Ljubljana je v primerjavi z nekaterimi evropskimi prestolnicami relativno mlada na področju oddajanja nepremičnin za turiste," meni Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnine Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje. Prepričan je, da podobnega odziva, kot je v Lizboni, pri nas ni mogoče pričakovati. To pa zaradi tega, opozori, ker se je v tujini oblikovalo mnogo podjetij, ki so upravljala s stanovanji za turistične namene in na ta način dala na skupni imenovalec izredno razpršeno lastništvo teh stanovanj. Spomni, da je Mestna občina (MO) Ljubljana že pred nekaj leti pričela nagovarjati lastnike stanovanj v središču mesta z razpisom za nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva kot javno-zasebnega partnerstva, vendar je bil izplen zanemarljiv oziroma praktično ničen. Se pa Crnjakovič strinja, da so danes razmere povsem drugačne in bi morebiti takšen razpis z ustreznimi dopolnitvami v Ljubljani celo uspel.
Spodbude za dolgoročni najem
Ali bi bila to ustrezna rešitev za nepremičnine v Ljubljani, ki jih zasebniki oddajajo turistom, smo vprašali tudi pristojne v MO Ljubljana. Po njihovi oceni bi bilo treba najprej sprejeti spremembe na davčnem področju v smislu višje obdavčitve, ko gre za oddajo preko platforme Airbnb, in nižje obdavčitve, če lastnik odda stanovanje v dolgoročni najem. "Na ta način bi država spodbudila lastnike k oddajanju stanovanj v dolgoročni najem. Dejstvo je, da terja področje oddaje stanovanj preko platform, kot je Airbnb, ustrezno zakonsko ureditev, torej aktivnosti na državni ravni, predvsem tudi v smeri zakonskih možnosti lokalnih skupnosti, da v skladu s potrebami omejijo oddajanje stanovanjskih enot v kratkoročni najem turistom," navajajo v mestni upravi MO Ljubljana.
Najem za nedoločen čas v Sloveniji ne obstaja
V Sloveniji bi morali spodbuditi dolgoročnejše oddajanje v najem, je prepričan Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Meni, da je kratkoročno oddajanje nepremičnin pri nas posledica številnih okoliščin, ki jih je treba čim prej urediti.
Kot pravi, bi moral stanovanjski zakon zasebnemu najemodajalcu omogočati odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, iz nekrivdnih razlogov in brez zagotovitve nadomestnega stanovanja. Uvesti bi bilo treba tudi varovalke za najemnike: predvsem daljši odpovedni rok, opozori Udovič. Tako bi bili lastniki bolj naklonjeni oddajanju za nedoločen čas. Slednjega v Sloveniji po sogovornikovih besedah praktično ne poznamo, v tujini pa je nekaj povsem običajnega.
Nasprotniki spremembe zakona, ki naj bi vodile do omenjenega, vidijo predvsem kot slabšanje položaja najemnika, pravi Udovič, "spregledajo pa dejstvo, da zaradi takšnih ovir pri nas praktično ni mogoče najeti stanovanje za nedoločen čas".
Da so dobre vse rešitve, ki prispevajo k hitrejšemu reševanju stanovanjskih oziroma bivalnih težav državljanov, pa meni Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Pri tem spomni na uvajanje javne najemne službe, predvidene v noveli stanovanjskega zakona, ki je trenutno v medresorski obravnavi in s katero se strinjajo tudi v MO Ljubljana. Zbornica je pristojnemu ministrstvu že v spomladanskem valu epidemije predlagala, da bi uvedli določene olajšave, ki bi lastnike turističnih nepremičnin in tudi vseh drugih stanovanj spodbujale k dolgoročnejši oddaji stanovanj. Med njimi denimo davčne olajšave za dolgoročnejše najemne pogodbe, pojasni Udovič. S tem bi lahko vsaj del teh stanovanj za daljše obdobje preusmerili na običajni najemni trg oziroma jih "iztrgali" turističnemu oddajanju, nadaljuje Udovič in še pravi, da odziva za zdaj ni bilo, kar pa po njegovih besedah tudi ne preseneča. Udovič namreč meni, da so "administrativni aparat v Sloveniji in okviri za njegovo delovanje za uveljavljanje podobnih sprememb, ki zahtevajo hitro odzivanje, precej togi".
Brez uradnih evidenc najemnega trga
Ne vedoč, kaj prinaša turizmu naslednje leto, in tudi nezmožnost plačevanja vseh stroškov je mnoge najemodajalce turističnih nepremičnin v Sloveniji že prisilila, da stanovanja ponudijo trgu. Bodisi za prodajo bodisi dolgoročni najem. Največ se jih ta čas odloči kar za prodajo, ker, kot razmišlja eden od njih, Ljubljančan Marcel Kovačič, "luči na koncu tunela ne vidimo. Vidimo le stroške!" Da je zadnje čase na trgu zaznati večjo prodajo turističnih nepremičnin, opaža tudi Boštjan Udovič. Natančnih podatkov, koliko turističnih nepremičnin se v Sloveniji ta čas prodaja ali oddaja, ni, pojasni Udovič, to pa zaradi tega, ker, tako sogovornik, država ne vodi uradnih evidenc najemnega trga. "Povedano z drugimi besedami: zanašamo se lahko zgolj na neuradne podatke in ocene na podlagi pregleda portalov z nepremičninskimi oglasi," še sklene sogovornik.
"Luči na koncu tunela ne vidimo. Vidimo le stroške!"
Kot ocenjuje Branko Potočnik, se ta čas največ stanovanj, ki so bila še lani polna turistov, prodaja in oddaja v Ljubljani po precej nižjih cenah kot pred drugim valom pandemije. Na znižanje najemnin naj bi po Potočnikovem mnenju najbolj vplivale odpovedi najemnih razmerij s študenti, ki letos stanovanj zaradi nastalih razmer niso uporabljali, pa tudi izmenjav s tujimi študenti skoraj ni bilo. Večje število stanovanj, ki se ponujajo za dolgoročni najem, je na domačem trgu več kot dobrodošlo, opozori Vasja Crnjakovič. Ponudba je bila namreč doslej vselej manjša od povpraševanja. Vendar pa je Mojca Žižek Mesarec prepričana, da stanovanj, ki so se za določen čas sprostila za klasičen trg, ne bo dovolj v Ljubljani in še manj v Mariboru, kjer je do najemniškega stanovanja zelo težko priti. A nepremičninska posrednica meni, da bo sedanje stanje vplivalo na cene najemnin, ki so bile po njenih besedah pred pandemijo "oderuško visoke".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
