Avtomatizma, zaradi katerega bi rekli, da če je ustavno sodišče odločilo, da trije konkretno določeni sklepi vlade niso začeli veljati, sedaj to velja tudi za vse ostale sklepe, ki so bili sprejeti na enak ali podoben način, ni. Tako meni ustavni pravnik s Pravne fakultete docent dr. Samo Bardutzky. Po tem, ko je ustavno sodišče odločilo, da trije sklepi, ki se nanašajo na podaljševanje šolanja na daljavo ne veljajo, ker niso bili objavljeni v uradnem listu, so se pojavila mnenja, da potemtakem tudi sklepi vlade, s katerimi je ta na isti način podaljševala ukrepe omejevanja zbiranja ljudi, gibanja med občinami, nošenja mask in denimo nočne ure, prav tako ne veljajo. Bardutzky pravi, da bi bili ti drugi sklepi neveljavni le v primeru, če bi tudi zanje, in sicer za vsakega posebej, odločilo sodišče. "Možno je, da bodo posamezniki izpodbijali - morda so tovrstne pobude tudi že pred ustavnim sodiščem - tudi veljavnost drugih sklepov pred ustavnim sodiščem in bo to sprejelo podobne odločitve, sledeč argumentaciji v včerajšnji delni odločbi. Možno pa je tudi, da bodo posamezniki, ki jim je bila na podlagi tovrstnih sklepov izrečena globa, v konkretnih postopkih sodnega varstva pred prekrškovnimi (okrajnimi) sodišči izpodbijali odločbe, s katerimi jim je bila naložena globa.Takrat bodo lahko prekrškovno sodišče opozorili na stališče ustavnega sodišča iz včerajšnje odločitve in predlagali, da prekrškovno sodišče zgolj z učinkom za konkretni primer »spregleda« sklep vlade in odloči, da pravne podlage za globo ni."
Potemtakem, po mnenju Bardutzkyja, tudi ne držijo trditve, da vsem, ki so dobili globe zaradi nespoštovanja drugih vladnih sklepov, s katerimi se je podaljševalo zaščitne covid ukrepe, teh ni treba plačati. Tudi v primeru tistih, ki se na globe niso pritožili ali je ta rok že potekel in je odločba pravnomočna, bi morala ustavno sodišče najprej odločiti o zakonitosti sklepov. Zakon o ustavnem sodišču sicer predvideva posebno pravno sredstvo za primere, ko so bili podzakonski predpisi odpravljeni; vendar v aktualnem primeru ustavo sodišče sklepov ni odpravilo, temveč je odločilo, da sploh niso nikoli začeli veljati. "Situacija je torej nekoliko drugačna. Ali bi bilo mogoče uporabiti to pravno sredstvo tudi tu, bo pokazala praksa, če bo seveda kdo to poskušal,"je pojasnil Bardutzky, ki tudi za morebitno odškodninsko odgovornost bodisi vlade ali ministrice za izobraževanje Simone Kustec pravi, da je še veliko neznank. "V vsakem posameznem primeru se zastavi vprašanje, kakšna škoda je nastala; ali je bilo konkretno protipravno ravnanje res vzrok za to, da je nastala ta škoda?"
Vlada bo ukrepala takoj in ne bo čakala tri dni, je dan po odločbi US izjavil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. "Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve in poskrbela za kontinuiteto izvajanja ukrepov, namenjenih zaščiti zdravja ljudi," je dejal. V. d. direktorja službe vlade za zakonodajo Miha Pogačnik tudi pravi, da se odločitev ustavnega sodišča nanaša zgolj na sklepe in odlok v zvezi s prepovedjo zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in poukom na daljavo, ne pa tudi druge. Kljub temu pa njihova služba iz previdnosti meni, "da bi bilo najbolje čim prej na novo izdati vse odloke, izdane na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, in v nadaljevanju vsak teden s predpisom podaljševati uporabo ukrepov iz teh odlokov, saj gre tudi v primeru drugih odlokov za podobno dejansko stanje".
Pristojni državni organi se v zvezi z vprašanjem objave sklepov, ki so bili spoznani za neveljavne, po Pogačnikovih besedah niso posvetovali z njihovo službo. "Medresorsko usklajevanje odlokov, s katerimi se določajo ukrepi za obvladovanje epidemije, z našo službo mnogokrat poteka ustno v zelo kratkih časovnih rokih, včasih pa tudi ne. Služba v okviru danih možnosti poda svoje mnenje, pristojni državni organi pa določene pripombe upoštevajo, določenih pa ne." (STA)
Sicer pa ustavni pravnik poudarja, da je pravilo, da predpis ne more veljati, če ni ustrezno objavljen, izrecna zapoved ustave in izjemnega pomena v pravni državi. "Stališče ustavnega sodišča glede nedopustnosti tega, da bi predpis veljal brez ustrezne objave, je zelo ostro in se je oblikovalo, ko se je sodišče srečalo s »tajnimi uradnimi listi«, ki so obstajali v socialističnem režimu. Zato bi bilo prav, da bi vlada ukrepe dosledno sprejemala v obliki podzakonskega predpisa, to je odloka, pravi ustavni pravnik. Na ta način bi bila tudi vlada, na podlagi lastnega poslovnika,"prisiljena k poglobljenejši obrazložitvi kot to velja za sklepe. "Z bolj poglobljeno obrazložitvijo, ki bo tudi javno dostopna, pa se zagotovi tudi skrbno presojanje vprašanja, ali so ukrepi res še primerni in nujni, kar od vlade terja temeljno ustavno načelo sorazmernosti. Ustavno sodišče je torej po moji oceni predvsem utrdilo dolžnost vlade, da pred vsakim podaljšanjem preveri, ali razlogi za ukrep še obstajajo, in to tudi pojasni javnosti,"zaključuje Bardutzky.
