Urška Mlinarič
Potem ko je v javnost pricurljala informacija, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič že v času opravljanja te funkcije več let kot visokošolski sodelavec in ne učitelj, čeprav je na spletni strani Katoliškega inštituta naveden kot redni profesor, odprt s. p., so o tej temi na ponedeljkovem neformalnem sestanku razpravljali tudi ustavni sodniki. V odgovorih na vprašanja Večera so na ustavnem sodišču zapisali, da pred medijskim poročanjem niso bili seznanjeni s tem, da je imel Jaklič odprt s. p. Slednji o tem ni obvestil ustavnega sodišča, prav tako za opravljanje dela visokošolskega sodelavca, učitelja ali znanstvenega delavca, kot to določa zakonodaja, ni zaprosil za soglasje. Trenutno ima tako soglasje sedem od devetih ustavnih sodnikov.
Na ustavnem sodišču poudarjajo, da po razpoložljivih podatkih doslej ni bilo primera, ko bi ustavni sodnik v času opravljanja te funkcije "tovrstne sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali v drugi podjetniški obliki". Dodajajo, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti, ki so po zakonu vsebinsko združljive z njegovo funkcijo. "Zagotovo lahko ustavni sodniki dopustno (akademsko) dejavnost ob smiselni uporabi zakona o delovnih razmerjih opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali v obliki avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasje ni potrebno."
Poudarjajo, da ne ustavno sodišče ne njegov predsednik nimata nobenih pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika. "To velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika." In nadaljujejo, da pravila o nezdružljivosti v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost sodišča.
"Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču," so zapisali na US in pri tem napotili na zgled ureditve, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Na ustavnem sodišču so pojasnili še, da se je omenjenega neformalnega sestanka udeležilo sedem sodnikov, med njimi ni bilo Jakliča, ki je svojo odsotnost upravičeval s tem, da je celostno izjavo za javnost medijem že podal.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je za Planet TV minuli teden povedal, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Povedal je tudi, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča. Ni pa pojasnil, zakaj je to delo opravljal kot samostojni podjetnik.
