Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. A na KPK dodajajo, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov.

KPK, ki je prijavo glede Jakliča prejela prejšnji teden, bo v predhodnem preizkusu navedbe iz prijave preverili z vidika svojih pristojnosti, so sporočili za STA.

"Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev," so zapisali.

Za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč velja, da so subsidiarne narave, torej da veljajo, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače, so pojasnili v odgovoru za STA. "Na KPK sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta," so opozorili.

Zato so leta 2021 na vlado naslovili pobudo za poenotenje zakonskih določb s področja nezdružljivosti funkcij v okviru zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Pričakujemo, da bo pobuda upoštevana ob naslednjih spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," so zapisali. Ta primer po njihovem mnenju namreč ponovno kaže na to, da bi bilo področje smiselno ustrezno urediti.

Prijavo zoper Jakliča je po tistem, ko je o tem poročal tednik Mladina, v petek napovedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.

Ustavni sodnik Jaklič pa je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.

Pirc Musar: Primer Jaklič je treba razčistiti do konca

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar se odzvala na očitke ustavnemu sodniku Jakliču. Od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.

Po mnenju Pirc Musar primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni "tako enostaven", zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni proučila v podrobnosti, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete.

"In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti," je dejala ob robu današnjega srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju ob 20-letnici članstva Slovenije v EU.

Po mnenju predsednice je prav, da v zadevi Jaklič ustrezne institucije opravijo svoj posel, ob čemer je spomnila, da je KPK v tej zadevi že uvedla predhodni preizkus. "Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK" je poudarila.

Že danes pa po njenih besedah morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov.

"Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič preko s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval," je povedala medijem.

Po mnenju Pirc Musar bi zakonodaja, če je jasna, morala vsebovati tudi varovalke, s pomočjo katerih bi ustrezne institucije tisti trenutek, ko se ustanovi s. p. ali podjetje, takšno informacijo dobile in lahko hitro odreagirale. To preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo, je odgovorila na vprašanje, kako nadzirati javne funkcionarje.

V zvezi z zadevo je predsednica izpostavila še, da naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski s. p. Spomnila je na primer drugega sodnika, ki je bil v sodnem postopku v podobni zadevi.

"Takratni sodnik, ki je bil v postopku, je podjetje oziroma s. p. ustanovil že prej, še preden je postal sodnik, ustavni sodnik Jaklič pa je to storil po tistem, ko je nastopil funkcijo in te situacije naša zakonodaja ne razčisti dovolj podrobno," je dejala.