Ustavno sodišče je ocenilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, razveljavilo pa je akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler, je danes pojasnil generalni državni tožilec Drago Šketa. Parlamentarne preiskave ni dopustno odrejati v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev, naj bi bila odločitev ustavnih sodnikov.
Najprej zadržanje, potem ugotovljeno neskladje
Na ustavno sodišče so se, potem ko je državni zbor junija 2019 sprejel sklep o ustanovitvi parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler, obrnili sodni svet, vrhovno sodišče, generalni državni tožilec ter vrhovno državno tožilstvo. Člani parlamentarne preiskovalne komisije naj bi namreč ugotavljali politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pregonu nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja. Zoper Kanglerja je bilo namreč spoženih več kazenskih postopkov, ki pa so se vsi končali njemu v prid. Člani komisije naj bi tako v okviru preiskave zasliševali tako sodnike kot tožilce. Oboji so ob tem opozorili, da gre v tem primeru za poseganje politike v njihovo neodvisnost.
Ustavni sodniki so po tem, ko so dobili pobudo za oceno ustavnosti od sodnega sveta ter pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave s strani vrhovnega državnega tožilstva, Škete in vrhovnega sodišča, najprej začasno zadržali izvajanje parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na zaslišanje sodnikov in tožilcev. Da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, so februarja letos ugotovili sodniki po tem, ko so odločali o pobudi sodnega sveta, saj da zakonodajalec ni uredil varstva sodniške neodvisnosti v postopku odrejanja parlamentarne preiskave, so zapisali. Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, da v roku enega leta odpravi to neskladje. Ustava v splošnem ne prepoveduje parlamentarnih preiskav, ki se nanašajo na sodno vejo oblasti, so pojasnili ustavni sodniki, a dodali, da pa ustava takim parlamentarnim preiskavam postavlja pomembne omejitve. Upoštevati je treba delitev oblasti in iz tega izhajajoče načelo neodvisnosti sodnikov. Parlamentarna preiskava se lahko uvede tudi glede vprašanj, ki se nanašajo na delovanje sodstva. A je treba pri tem upoštevati načelo delitve oblasti in iz tega izhajajoče načelo neodvisnosti sodnikov. Tako predmet parlamentarne preiskave ne smejo biti zakonitost ali primernost posamičnih pravnomočnih sodnih odločb in sodnih postopkov, so opozorili ustavni sodniki.
Poudarjena tudi samostojnost in neodvisnost tožilcev
Zdaj so ustavni sodniki še enkrat ugotovili neskladje zakona in poslovnika z ustavo. Po besedah Škete je ustavno sodišče v ključnem besedilu poudarilo samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev. Na vrhovnem državnem tožilstvu to odločitev sprejemajo z veseljem in zadovoljstvom, je generalni državni tožilec povedal v izjavi za medije. To po njegovih besedah pomeni, da parlamentarne preiskave ne morejo vplivati na odločitve državnih tožilcev na način, da bi pri njih ugotavljali politično odgovornost. Neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev sta pomembni zaradi varovanja pravnega reda in zaradi varovanja človekovih pravic, za zagotavljanje nemotenega in poštenega sojenja, je odločbo povzel Šketa. Obenem je ustavno sodišče po njegovih besedah ocenilo, da državni tožilci niso tak del izvršilne veje oblasti, ki bi bil lahko podvržen političnim oziroma parlamentarnim preiskavam.
Odločbe ustavno sodišče sicer še ni javno objavilo, tožilstvo se je z odločitvijo seznanilo kot stranka v postopku.
