Razlikovanje v obsegu časa, ki je v volilni oziroma referendumski kampanji na Radioteleviziji Slovenija na razpolago zunajparlamentarnim strankam (to je ena tretjina) in parlamentarnim strankam (dve tretjini časa), ne pomeni nedopustnega razlikovanja med strankami, je iz svojih prejšnjih odločb ponovilo ustavno sodišče in zavrnilo pobudo Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, zdaj Novih socialdemokratov, ki jih zastopa predsednik Andrej Magajna, in prav tako Magajnovega združenja Koordinacija neparlamentarnih strank in list, naj oceni ustavnost delov zakona o volilni in referendumski kampanji in zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Ustavno sodišče je že v prejšnjih odločbah presodilo, da razlikovanje sicer pomeni poseg v ustavno enakost volilne pravice, vendar je ocenilo, da teža posega ni nesorazmerna s koristmi za preglednost volilne kampanje in s tem za učinkovitejše izvrševanje volilne pravice zaradi boljše informiranosti volivcev.
Ustavno sodišče je že odločilo tudi, da kandidati na volitvah niso diskriminirani v medijih v zasebni lasti
Po presoji ustavnega sodišča je razlikovanje med političnimi strankami glede na njihovo dejansko politično težo primeren in tudi nujen ukrep za zagotavljanje preglednosti volilne kampanje, pri čemer je pri tehtanju dejanskega političnega pomena pridobitev mandata na preteklih volitvah povsem primerno merilo. US je že presodilo tudi, da takšna ureditev ne izključuje iz predvolilne kampanje na Radioteleviziji Slovenija nobene politične stranke, temveč samo daje ustrezno večji poudarek parlamentarnim strankam. Smiselno enake ugotovitve veljajo tudi za zakon o volilni kampanji.
Pobudnik Magajna je dokazoval nasprotno: da napadena zakona onemogočata neparlamentarnim strankam, da bi jih volivci sploh spoznali, s tem pa, da bi dosegle dovoljšnje število glasov za vstop v parlament. US navaja iz že objavljenih odločb drugače: da izpodbijana ureditev omogoča seznanitev volivcev tudi z novimi oziroma neparlamentarnimi strankami, saj ne izključuje iz predvolilne kampanje na RTV Slovenija nobene politične stranke, temveč samo daje ustrezno večji poudarek parlamentarnim.
O drugačni ureditvi volilne oziroma referendumske kampanje v medijih v zasebni lasti v primerjavi z javnimi mediji pa je ustavno sodišče prav tako odločilo že pred leti, ko je presojalo očitek, da zakon o volilni in referendumski kampanji zasebnim medijem ne postavlja obveznosti enakega obravnavanja vseh kandidatov v volilni kampanji. Ustavno sodišče je odločilo, da drugačna ureditev volilne oziroma referendumske kampanje v medijih v zasebni lasti ne diskriminira kandidatov, ker je pravni položaj medijev različen glede na to, ali so v zasebnopravni ali v javnopravni sferi.
