Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil državni svet, ker naj bi šlo za poseg v svobodo dela in pravico do svobodne gospodarske pobude.
Na podlagi izpodbijane ureditve delodajalec, ki je pravnomočno oglobljen za nekatere prekrške, v obdobju enega, dveh ali petih let od pravnomočnosti izreka globe za prekršek ne sme zaposlovati tujcev. Državni svetniki so zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in začasno zadržanje teh določb vložili spomladi 2022, ker da vodijo v nerazumno in nesorazmerno prepoved zaposlovanja tujcev.
Ureditev po oceni ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo. Kot je zapisalo v danes objavljeni odločbi, je treba prepoved zaposlovanja tujcev v teh primerih razumeti kot ukrep, ki naj spodbuja gospodarske subjekte k spoštovanju predpisov. "Namen teh določb je torej preprečevanje zlorab oz. kršitev zakonskih določb v zvezi z zaposlovanjem tujcev in preprečevanje kršitev drugih zakonskih določb, ki jih morajo spoštovati gospodarski subjekti," je zapisalo.
Izpodbijana ureditev ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude, so presodili ustavni sodniki ter dodali, da svoboda dela ne zagotavlja pravice do zaposlitve pri točno izbranem delodajalcu. Izpodbijani ukrep je časovno omejen, prav tako ne pomeni prepovedi zaposlovanja vseh delavcev, so še zapisali. Z izpodbijano ureditvijo se zasleduje javna korist, še piše v odločbi.
Državni svetniki so po drugi strani opozorili, da nekateri izmed prekrškov, v primeru storitve katerih je predvidena prepoved zaposlovanja, ne pomenijo zlorabe niti v njenem osnovnem pomenu. Poleg tega naj bi bile v zakonu zapisane kršitve, zaradi katerih je zaposlovanje tujcev prepovedano, preštevilne, nepregledne in nesorazmerne. S prepovedmi zaposlovanja naj bi se tudi ne zagotavljalo varstva delavcev.
