Po 2,1-odstotni rasti v prvem trimesečju se je bruto domači proizvod med aprilom in junijem medletno realno okrepil za 0,7 odstotka. Rast je znižal negativni zunanjetrgovinski saldo. V prvem polletju skupaj je bila gospodarska rast 1,4-odstotna.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, v četrtletni primerjavi pa 0,2-odstotna.
Rast BDP še naprej poganja domača potrošnja. V drugem trimesečju se je predvsem na krilih 12,3-odstotne medletne rasti državne potrošnje v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 5,5 odstotka. V sklopu domačih gibanj so rast za 2,4 odstotne točke zviševale spremembe pri zalogah.
Največji negativni učinek na gospodarsko rast je imela menjava s tujino. Ob 4,4-odstotni rasti uvoza in 0,8-odstotnem padcu izvoza je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen. Tokrat jo je zniževal za 4,1 odstotne točke.
Za celotno leto sicer večina zadnjih domačih in tujih napovedi govori o gospodarski rasti nekje okoli 2,5 odstotka oziroma nekoliko pod tem. Potrebna pospešitev rasti v nadaljevanju leta bo verjetno odvisna tudi od razvoja v evrskem območju, kjer za zdaj ni zaznati izhoda iz trenutnih šibkih gibanj.
