V katerem primeru bo šola lahko prešla na pouk na daljavo in zakaj so mladi nezadovoljni?

"Zaradi karanten, v katere morajo vsi razen tistih, ki so že cepljeni s poživitvenim odmerkom, imamo vsi težave, kako organizirati pouk, eni večje, drugi manjše. Na naši šoli trenutno manjka 13 zaposlenih, kar pomeni 12,5 odstotka vseh zaposlenih, in če ne bi imeli petih študentov, v določenih oddelkih ne bi mogli izvajati pouka v šoli," pove Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol. In doda, da se po šolah soočajo tudi s pritožbami staršev, češ da cepljeni otroci ne morejo k pouku, če se pojavi okužba v razredu, kot je to veljalo prej. "In prav imajo, v večini primerov so otroke dali cepiti prav zato, da bodo lahko obiskovali pouk, zdaj pa morajo v karanteno tako kot tisti šolarji, ki se testirajo," je jasen Pečan. Meni, da zgolj skrajšanje karantene z desetih na sedem dni ne bi odpravilo kadrovskih težav, s katerimi se soočajo nekatere šole. "Sam sem dvakrat cepljen in prebolevnik, a se zdaj še ne smem cepiti s poživitvenim odmerkom, kar pomeni, da bom moral ob stiku z okuženim v karanteno." A to naj bi se zdaj spremenilo, tako vsaj je včeraj napovedal minister za zdravje Janez Poklukar. Vlada bo na predlog kolegija epidemiologov odločala poleg omenjenega skrajšanja karantene tudi o izjemah, po katerih v karanteno ne bi bilo več treba prebolevnikom, ki so bili predhodno cepljeni, in tistim, ki so covid preboleli v zadnjih 45 dneh.

"Če bodo sprejeli to rešitev, potem težav z izvedo pouka zaradi velike odsotnosti zaposlenih ne bo, saj je pri nas kar veliko učiteljev, ki so dvakrat cepljeni in so hkrati prebolevniki," pove Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Društva ravnateljev srednjih šol. Pravi, da so ravno včeraj z drugimi ravnatelji srednjih šol ugotavljali, da število okužb narašča, zato bi brez spremembe pravil glede karanten lahko nastale težave. "Pri nas je situacija trenutno obvladljiva, a na sosednji šoli je zdaj v karanteni devet oddelkov." Zato tako Počkarjeva kot Pečan poudarjata, da bodo ob morebitnem velikem številu razredov v karanteni morali preiti na pouk na daljavo, saj je zlasti v osnovnih šolah hibridni pouk, ko se del učencev razreda šola na daljavo, del pa v učilnici, neizvedljiv. "Sami smo morali že oktobra na predmetni stopnji zaradi velikega števila karanten pouk dva tedna izvajati na daljavo," pravi Pečan in se strinja z ministrico za izobraževanje Simono Kustec, ki je včeraj napovedala, da bodo v primerih, ko zaradi velikega števila obolelih in karanten pouk v živo ne bo več mogoč, posamezne šole lahko prešle za določen čas na pouk na daljavo. Pri tem je ministrica poudarila, da bodo naredili vse, da ne bo prehoda na šolanje na daljavo v celotnem sistemu. "Bolj sem naklonjena zaostritvi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe kot temu, da bi prešli na pouk na daljavo na ravni celotne države," je poudarila. In napovedala še, da bo verjetno že v tem tednu podpisala pobudo različnih institucij, da bi bili tudi v tem letu učenci zaradi številnih karanten, ki povzročajo težave pri izvedbi ocenjevanj, manjkrat ocenjeni. Pobudo je dalo prav Združenje ravnateljev osnovnih šol, zato napoved ministrice pozdravljajo. Z njo se strinja tudi Počkar in upa, da jo bodo, če bo sprejeta, upoštevali tudi učitelji. "V preteklem šolskem letu ni bilo tako, saj je marsikateri učitelj prepričan, da je le z ocenjevanjem mogoče vzdrževati učno kondicijo, potem ko je motivacija za učenje med dijaki zaradi celotne epidemične situacije močno upadla," še pojasni ravnateljica.