V Mariboru ena, v Ljubljani osemnajst ladjic

Helena Ponudič Helena Ponudič
26.07.2019 19:27

V čem se razlikuje rečni turizem Drave in Ljubljanice ter zakaj je reka, ki teče skozi prestolnico, v izkoriščanju potenciala uspešnejša

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Z edino mariborsko ladjo je mogoče pluti le od Studenške brvi do dvoetažnega mostu in nazaj.
Andrej Petelinšek

Tudi rečni turizem z leti postaja čedalje večja tržna niša Slovenije, le da nekaterim to uspeva bolj, drugim, kljub primerljivim začetnim pogojem, pa nekoliko manj. Preverili smo, kakšne so razlike med rečnim turizmom na Dravi v Mariboru in na Ljubljanici v prestolnici, ter poiskali možne razloge za (ne)uspešnost izkoriščanja turističnega potenciala.

Obnovili tudi mestno središče

Na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje (Zavod) pravijo, da je ena ključnih naravnih danosti Maribora prav reka Drave. "Nedvomno gre za izjemno privlačno območje tako za obiskovalce mesta kot za lokalno prebivalstvo, a njegova ponudba je omejena predvsem na gostinsko dejavnost na Lentu, najstarejšo trto s ponudbo Hiše Stare trte in možnosti za doživetja," poudarjajo. Medtem vodja turistične dejavnosti Študentskega servisa, d.o.o., Jasmina Rutar trenutno stanje turizma na Dravi ocenjuje kot precej slabo. "Z obstoječimi mostovi je omejena dolžina plovne poti edine ladjice Dravska vila, ki pluje po reki. Plovemo lahko le od Studenške brvi do dvoetažnega mostu in nazaj, torej samo v območju Lenta. Poleg tega imamo ob Dravi eno samo pristanišče, kjer je možno izpluti ali pristati z ladjico, tako da ne moremo potnikom ponuditi ničesar drugega kot le plovbo po Lentu ter vstop na ladjico in izstop na istem mestu," pojasni Rutarjeva in doda, da so v času Festivala Lent želeli prevažati potnike od pristanišča do vinoteke Vodni stolp na Lentu, a zaradi neurejene in preplitke rečne struge to ni bilo mogoče. Potnikov ne morejo prevažati od Koblarjevege zaliva denimo na degustacije v Hišo Stare trte ali pluti do Mariborskega otoka in nazaj, saj ladjica ne more zapluti pod Studenško brv, ker je ta prenizka. To je možno le s splavom.

Ponudbo lastniki ladjic na Ljubljanici pogosto bogatijo s kulturnim, predvsem glasbenim programom in kulinaričnimi dogodki.
Bojan Velikonja

Ljubljana lahko (ponovno) poduči Maribor

Posledično je postala vse bolj priljubljena tudi plovba s turističnimi ladjicami, predvsem pa preživljanje časa na prenovljenih nabrežjih. Možnosti za vkrcanje in izkrcanje je prav tako več kot ob Dravi. "Na ladjice se je možno vkrcati v rečnih pristanih pod Mesarskim mostom, na Ribjem trgu, Dvornem trgu, na Špici in na Gallusovem nabrežju. Leta 2015 smo uredili brežine Gruberjevega kanala in postavili 2500 kvadratnih metrov novih površin pristanišča z dvanajstimi novimi privezi za rečne ladje, dva komunalna priveza za potrebe gasilcev in policije ter objekt za servis in vzdrževanje plovil."

Želijo si oživitev kopanja

"Na Ljubljanici je trenutno 18 ladjic, ki so registrirane za prevoz potnikov. Strošek uporabe vstopno-izstopnega mesta in priveza v pristanišču je 1500 evrov za eno leto," še povedo na MOL. Mariborska Dravska vila je v lasti Študentskega servisa, tako da najemnine zanjo ne plačujejo, pove Rutarjeva in omeni še eno oviro, obratovalni čas - dovoljenje za vožnjo imajo namreč od nedelje do četrtka samo do 22. ure, v petek in soboto pa uro dlje. Zato se ljudje pogosto ne odločajo za praznovanja rojstnih dnevov, obletnic ali porok na njej, dobili tudi niso dovoljenja za organizacijo raznih glasbenih dogodkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta