Neznanci so v noči na nedeljo počrnili slovenska imena v dvojezičnih krajevnih napisih v Pliberku in Bukovju pri Škocjanu v Podjuni. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bi po navedbah policije pri vseh treh pomazanih krajevnih dvojezičnih tablah lahko šlo za delo istih storilcev. V Pliberku so premazali ime kraja v slovenščini na dveh krajevnih tablah: na poteh proti Libučam in proti Dreveši vasi. Posnetek črno pokracane table nam je poslal naš zvesti bralec in dodal, da je bila ta tabla že enkrat pomazana, pred približno dvema letoma. V Škocjanu v Podjuni pa so počrnili slovensko ime naselja Bukovje pri kasarni.
Preiskava še poteka, poroča APA, kar nam je včeraj potrdil tudi župan Pliberka Stefan Visotschnig: "Ti dve krajevni tabli stojita ob deželnih cestah. Zanju je odgovorna koroška uprava za ceste in ne občina, zato smo mazaško akcijo prijavili njej, uprava pa je obvestila policijo. Ta zdaj poizveduje naokoli in išče sledi pri tablah, v snegu in drugod. Vendar še nič ne vedo, kdo neki bi to lahko bil storil. Res pa je bila ena od teh tabel že popackana pred dvema ali tremi leti. Tedaj storilca niso izsledili. Naj pa povem, da je v naši občini vzdušje med večino in manjšino zgledno, tako da si ne znam predstavljati, da bi to lahko storil kak domačin. Naša občina je po tistem, ko je bil leta 2011 sprejet kompromis o postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel na južnem Koroškem, torej oktobra 2019, postavila še tri dodatne dvojezične krajevne table in še pet dvojezičnih kažipotov. To, da se občine same odločijo za več dvojezičnih tabel, namreč omogoča sprejeti kompromis. V občini je bila ta naša poteza sprejeta kot samoumevna. Tudi ko smo nekaj mesecev kasneje z dvojezičnimi napisi opremili občinsko zgradbo, nisem med občani zasledil nobenega nasprotovanja ali nezadovoljstva."
V omenjenem kompromisu o dvojezičnih krajevnih tablah, ki mu je asistiral zvezni Dunaj, se je dežela Koroška zavezala za postavitev skupno 164 dvojezičnih krajevnih tabel, kar je bilo skoraj 200 manj, kot so želeli koroški Slovenci. Do tedaj je bilo na južnem Koroškem le okoli 90 dvojezičnih krajevnih napisov. Celovški odvetnik Rudi Vouk pa je pred tem na avstrijskem ustavnem sodišču dosegel, da so dvojezične table začeli postavljati v posameznih krajih, ki imajo vsaj deset odstotkov slovensko govorečih prebivalcev. To je bilo za svobodnjake, ki so tedaj vladali v Celovcu, odločno preveč. Z omenjenim kompromisom so obšli ustavno sodišče in izsilili, da se dvojezične krajevne table postavijo v krajih z vsaj 17,5 odstotka slovenskega življa.
Prej so te table stale v zgolj krajih s 25-odstotnim deležem slovenske manjšine. Ta ureditev je vladala od znamenitega juriša na dvojezične table oziroma od ortstafelsturma leta 1972. Tedaj so nemškonacionalci napadli in uprizorili pravcati pogrom nad dvojezičnimi krajevnimi tablami, ki jih je dal postaviti zvezni kancler Bruno Kreisky v 205 krajih, kjer je bilo vsaj 20 odstotkov Slovencev.
Danes veljajo v Avstriji poostreni ukrepi v boju zoper širjenje novega koronavirusa in med temi je tudi prepoved gibanja med 20. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Za gibanje v tem času morajo imeti ljudje tehten razlog oziroma dovoljenje. "Mazači so v svoji podli nočni akciji očitno kršili tudi ta ukrep," doda naš sogovornik. Koroški Slovenec Stefan Visotschnig je župan v Pliberku že 18 let, torej tri mandate. "Lokalne in županske volitve bodo na Koroškem 28. februarja in bom kandidiral za župana na listi avstrijskih socialdemokratov SPÖ še četrtič," nam je še razkril v pogovoru in dodal, da mazaška akcija s tem verjetno nima nobene zveze.
