V primeru zaostrenih epidemičnih razmer nasvet učiteljem, da zmanjšajo število ocenjevanj

Z naraščanjem števila okužb s covidom-19 v družbi posledično raste število okužb in karanten tudi v osnovnih in srednjih šolah. Včeraj je bilo tako v karanteni 15.189 šolarjev oziroma 728 oddelkov, 241 oddelkov pa je imelo pouk na daljavo, zato je ministrica za izobraževanje Simona Kustec podpisala sklep, s katerim se bo število ocenjevanj v šolskem letu zmanjšalo oziroma prilagodilo. Kot piše v okrožnici, bodo učenci pri predmetih, ki potekajo največ dve uri tedensko, ocenjeni najmanj dvakrat v celotnem šolskem letu, pri predmetih z več kot dvema urama tedensko pa trikrat, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena pisno. Ocene se praviloma pridobivajo v šoli in le izjemoma na daljavo, Zavod za šolstvo, ki je pripravil priporočila, pa šolam svetuje, naj ob večjem kadrovskem izpadu učiteljic in učiteljev kot posledici okužb in karanten v izvajanje pouka vključijo svetovalne in druge strokovne delavce ter knjižničarje. Na številnih šolah že zdaj zaradi odsotnosti zaposlenih pouk brez pomoči študentov ne bi bil mogoč, v nekaterih pa so prešli tudi že na pouk na daljavo. Tudi zato so, kot je povedal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovni šol Gregor Pečan, odločitev ministrice, da zmanjša število ocen, pozdravili.

In če ima v primeru osnovnih šol to pristojnost ministrica, je nekoliko drugače v srednjih šolah, kjer je bilo včeraj v karanteni 10.074 dijakinj in dijakov oziroma 387 oddelkov, na daljavo pa je pouk potekal v 71 oddelkih. V nacionalnem pravilniku je zapovedana zgolj ena ustna ocena, vse druge so stvar odločitve posameznega ravnatelja in predmetnih aktivov. Marko Jagodič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, pravi, da je že ob začetku leta učiteljem svetoval, da v primeru zaostrenih epidemičnih razmer zmanjšajo število ocenjevanj. "Tudi na četrtkovi pedagoški konferenci jih bom prosil enako, saj bomo na ta način zmanjšali stres, ki bi nastal konec leta zaradi nuje po pridobivanju ocen. Je pa to avtonomna odločitev posameznega učitelja oziroma aktiva določenega predmeta, kako bodo ravnali," pojasnjuje Jagodič, ki priznava, da je v četrtem letniku, kjer se pripravljajo na maturo, vendarle nujno znanje preverjati pogosteje, saj si ne morejo privoščiti, da bi bila na maturi snov, ki je ne bi preverili. Na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor bodo po besedah ravnateljice Irene Srša Žnidarič, ravnali podobno. "Ocene je treba racionalizirati, da zmanjšamo stres tako pri dijakih kot pri zaposlenih," pravi ravnateljica, ki je pred koncem prvega ocenjevalnega obdobja zaposlenim svetovala, naj glede na karantene in odsotnosti posameznim oddelkom oziroma dijakom, ki so še neocenjeni, podaljšajo ocenjevalno obdobje.

Neocenjeni na izpite

Še večje težave pri ocenjevanju pa se pojavljajo pri učencih, ki zaradi obveznega samotestiranja in nošenja mask ne hodijo k pouku. Spomnimo, da so bili ob uvedbi samotestiranja v sredini novembra pred nekaterimi šolami množični protesti in tisti starši, ki so testiranju nasprotovali, so svoje otroke pustili doma. Sprva je bilo po podatkih ministrstva za šolstvo takih 3,61 odstotka učencev, konec decembra je bil ta delež 1,29-odstoten, v prvem tednu januarja pa le še 1,09-odstoten.

Seveda gre za manjši delež učencev, a kljub temu je vsaj kak primer skoraj na vsaki šoli. Kako torej ocene pridobivajo ti učenci? V okrožnici, ki so jo šole prejele ob uvedbi samotestiranja, je zapisano, da se ocenjevanje znanja učencev, ki se ne izobražujejo v šoli, ne izvaja. Šola izvaja izobraževanje na daljavo glede na svoje kadrovske, organizacijske in tehnične zmožnosti ter okoliščine učenca.

Medtem ko se prvo ocenjevalno obdobje približuje h koncu, so torej nekateri učenci še vedno brez ocen. V Osnovni šoli Janka Padežnika Maribor se trenutno na domu šola šest učencev, od teh pa dva ne prihajata niti na ocenjevanje. "Na daljavo teh učencev ne ocenjujemo, tako je tudi v navodilih okrožnice. Mi starše pokličemo in jim povemo, da bi bilo dobro, da se znanje otroka preveri in oceni. Skupaj naredimo načrt, kdaj naj ta otrok pride v šolo, pred tem pa se seveda mora testirati in v šoli nositi masko. Tisti dan otrok tudi ostane v šoli. To načeloma deluje, razen pri dveh učencih, ki jima starši ne dovolijo, da pridejo," razlaga ravnateljica Sonja Filipič. Dodaja, da na noben drug način tem otrokom ne morejo stopiti naproti. Upa, da si bodo starši vseeno kmalu premislili in se bodo otroci vrnili v šolske klopi. V nasprotnem primeru bodo učenci, ki bodo ob koncu leta neocenjeni, morali opravljati izpit iz posameznega predmeta. "To jim seveda lahko prinese težave, a za te težave so odgovorni njihovi starši. Oni so sprejeli to odločitev in oni se bodo morali soočiti s posledicami," dodaja. Sicer je vse starše večkrat poklicala tudi sama in jim predstavila prednosti, zakaj je bolje, da njihov otrok pride v šolo, in kot pravi, si je velika večina do zdaj tudi že premislila.

Vrzeli in nasilje

Podobno je na Osnovni šoli borcev za severno mejo, kjer se sprva ni želelo testirati 32 otrok, kasneje je ta številka padla na devet, zdaj doma vztraja le še en učenec. "Trudimo se, da bi prišli v kontakt s starši tega otroka, a za zdaj neuspešno," pravi ravnateljica Lučka Lazarev Šerbec, ki bo v prihodnjih dneh starše povabila tudi na razgovor. "Preko spleta je možno le utrjevanje in preverjanje snovi, ocenjevanje pa ne. Imamo še čas do junija, da ocene pridobimo, če ne, pa bo nujen razredni izpit, kar pa seveda situacijo oteži. Možno je tudi, da tak otrok razreda na koncu ne naredi. V šoli se snov uči in utrjuje. Smiselno je, da starši to izkoristijo, ne pa, da ima otrok zaradi tega, ker je doma, le večje težave," dodaja.

Otroci so v dveh letih trajanja epidemije že tako veliko izgubili, sta prepričani obe sogovornici. V prvih tednih septembra je bilo predvsem govora o tem, da bo treba odpraviti vrzeli v znanju, ki so nastale v času šolanja na daljavo, zdaj se vse več opozarja na duševne stiske otrok. "Več je nestrpnosti in nasilja. Že leta na šoli nismo imeli fizičnega nasilja, zdaj tu in tam pride tudi do tega. Več je tudi psihičnega in besednega nasilja. To vse je odraz naše družbe. Tu so še individualne stiske otrok, ki trpijo zaradi razhodov v družinah, tudi tega je več. Vrzeli v znanju so zdaj manjše, a še vedno je veliko treba nadoknaditi. Zdaj so otroci več doma, tudi zaradi prehladov, včasih se dogajajo karantene. Izpada pouka je še vedno kar nekaj," razmišlja Filipičeva.